Avstrijski konservativci in zeleni dosegli koalicijski dogovor
Vlada naj bi posle prevzela naslednji teden.
Odpri galerijo
Sebastian Kurz in Werner Kogler FOTO: Lisi Niesner/Reuters
Avstrijska konservativna ljudska stranka (ÖVP) pod vodstvom Sebastiana Kurza in Zeleni pod vodstvom Wernerja Koglerja so v sredo dosegli dogovor o oblikovanju koalicijske vlade. Kurz se tako vrača na kanclerski položaj, Zeleni pa vstopajo prvič v avstrijsko zvezno vlado.
Kurzova ÖVP je na volitvah septembra prejela največ glasov, Zeleni pa so se pomembno okrepili. Svobodnjaki, dotedanji koalicijski partnerji ÖVP, so zaradi afere Ibiza veliko izgubili in se umaknili v opozicijo. A koalicijska pogajanja med ÖVP in Zelenimi so nato potekala več tednov in so se sklenila šele z novim letom.
Da je bil dogovor dosežen, sta v sredo zvečer sporočila oba predsednika strank. Po napovedih bosta o koalicijskem dogovoru danes okoli poldneva najprej obvestila predsednika republike Alexandra Van der Bellna. Nato pa bosta podrobnosti dogovora in sestavo vlade predstavila še javnosti, poroča avstrijska tiskovna agencija APA.
V petek se bosta nato sestali vodstvi obeh strank, Zeleni pa bodo o koalicijskem dogovoru odločali še na kongresu v soboto. Večjih težav pri tem ni pričakovati in vlada naj bi posle prevzela naslednji teden, še navaja APA.
Pogovori so bili težavni predvsem glede proračunskih vprašanj in glede davčne zakonodaje, predvsem pa glede okoljskih vprašanj in boja proti podnebnim spremembam. Pomembna tema pogajanj so bile tudi nezakonite migracije in politična transparentnost.
Kurz in Kogler sta v sredo zvečer, ko sta sporočila, da je bil koalicijski dogovor dosežen, pojasnila, da jim je uspelo ohraniti vse ključne usmeritve iz programov obeh strank. Kurz je komentiral, da so s koalicijskim dogovorom »združili najboljše iz obeh svetov«. »Mogoče je braniti tako meje kot okolje,« je pojasnil.
Zeleni so tako pristali na znižanje davčnih obremenitev, kar je bila ena glavnih obljub ÖVP, a hkrati bo prišlo do uvedbe okoljskih davkov, kar je bila ena glavnih zahtev Zelenih. Kogler je prepričan, da je tako mogoče združiti ukrepe za zaščito okolja in davčne razbremenitve. »Avstrija bo vodilna evropska država na področju boja proti podnebnim spremembam,« je dejal Kogler.
Prav tako bo prioriteta nove vlade transparentnost delovanja in razširitev pravice do dostopa informacij javnega značaja. S tem naj bi praktično odpravili uradne skrivnosti, navaja APA. Razširili naj bi tudi pristojnosti računskega sodišča. Med prioritete vlade so postavili tudi boj proti revščini, zlasti med otroci, starejšimi in ženskami, kar je bila ena ključnih zahtev Zelenih.
V novi vladi bo poleg kanclerja in podkanclerja še 13 ministrov in dva državna sekretarja. Deset ministrov bo iz vrst ÖVP, trije pa iz vrst Zelenih. Stranki bosta imeli po enega državnega sekretarja.
Znano je, da bo novi kancler Kurz, Kogler pa bo podkancler. Kateri ministrski položaj bo prevzel, še ni jasno.
Avstrija bo z novo vlado dobila tudi prvo obrambno ministrico - Klaudio Tanner iz vrst ÖVP. Na čelu zunanjega ministrstva bo še naprej karierni diplomat Alexander Schallenberg, ki prav tako spada v kvoto ministrov ljudske stranke. Glede na trenutno razporeditev resorjev je Schallenberg tudi edini minister sedanje prehodne vlade, ki bo ohranil svoj položaj, je poročala APA.
Notranje ministrstvo bo vodil dosedanji generalni sekretar ÖVP Karl Nehammer, Rudolf Anschober iz vrst Zelenih pa bo postal minister za socialo. Njegovi strankarski kolegici Almi Zadić bo pripadel položaj ministrice za pravosodje, medtem ko bo Christine Aschbacher iz ljudske stranke stopila na čelo ministrstva za delo in družino.
Že od začetka tedna je medtem znano, da bo Avstrija z novo vlado dobila ministrstvo za integracijo, ki ga bo vodila Susanne Raab iz ÖVP. Zelenim bo pripadlo novo ministrstvo za zaščito podnebja, na čelu katerega bo Leonore Gewessler iz Zelenih.
Kurzova ÖVP je na volitvah septembra prejela največ glasov, Zeleni pa so se pomembno okrepili. Svobodnjaki, dotedanji koalicijski partnerji ÖVP, so zaradi afere Ibiza veliko izgubili in se umaknili v opozicijo. A koalicijska pogajanja med ÖVP in Zelenimi so nato potekala več tednov in so se sklenila šele z novim letom.
Da je bil dogovor dosežen, sta v sredo zvečer sporočila oba predsednika strank. Po napovedih bosta o koalicijskem dogovoru danes okoli poldneva najprej obvestila predsednika republike Alexandra Van der Bellna. Nato pa bosta podrobnosti dogovora in sestavo vlade predstavila še javnosti, poroča avstrijska tiskovna agencija APA.
V petek se bosta nato sestali vodstvi obeh strank, Zeleni pa bodo o koalicijskem dogovoru odločali še na kongresu v soboto. Večjih težav pri tem ni pričakovati in vlada naj bi posle prevzela naslednji teden, še navaja APA.
Pogovori so bili težavni predvsem glede proračunskih vprašanj in glede davčne zakonodaje, predvsem pa glede okoljskih vprašanj in boja proti podnebnim spremembam. Pomembna tema pogajanj so bile tudi nezakonite migracije in politična transparentnost.
Kurz in Kogler sta v sredo zvečer, ko sta sporočila, da je bil koalicijski dogovor dosežen, pojasnila, da jim je uspelo ohraniti vse ključne usmeritve iz programov obeh strank. Kurz je komentiral, da so s koalicijskim dogovorom »združili najboljše iz obeh svetov«. »Mogoče je braniti tako meje kot okolje,« je pojasnil.
Zeleni so tako pristali na znižanje davčnih obremenitev, kar je bila ena glavnih obljub ÖVP, a hkrati bo prišlo do uvedbe okoljskih davkov, kar je bila ena glavnih zahtev Zelenih. Kogler je prepričan, da je tako mogoče združiti ukrepe za zaščito okolja in davčne razbremenitve. »Avstrija bo vodilna evropska država na področju boja proti podnebnim spremembam,« je dejal Kogler.
Prav tako bo prioriteta nove vlade transparentnost delovanja in razširitev pravice do dostopa informacij javnega značaja. S tem naj bi praktično odpravili uradne skrivnosti, navaja APA. Razširili naj bi tudi pristojnosti računskega sodišča. Med prioritete vlade so postavili tudi boj proti revščini, zlasti med otroci, starejšimi in ženskami, kar je bila ena ključnih zahtev Zelenih.
V novi vladi bo poleg kanclerja in podkanclerja še 13 ministrov in dva državna sekretarja. Deset ministrov bo iz vrst ÖVP, trije pa iz vrst Zelenih. Stranki bosta imeli po enega državnega sekretarja.
Znano je, da bo novi kancler Kurz, Kogler pa bo podkancler. Kateri ministrski položaj bo prevzel, še ni jasno.
Avstrija bo z novo vlado dobila tudi prvo obrambno ministrico - Klaudio Tanner iz vrst ÖVP. Na čelu zunanjega ministrstva bo še naprej karierni diplomat Alexander Schallenberg, ki prav tako spada v kvoto ministrov ljudske stranke. Glede na trenutno razporeditev resorjev je Schallenberg tudi edini minister sedanje prehodne vlade, ki bo ohranil svoj položaj, je poročala APA.
Notranje ministrstvo bo vodil dosedanji generalni sekretar ÖVP Karl Nehammer, Rudolf Anschober iz vrst Zelenih pa bo postal minister za socialo. Njegovi strankarski kolegici Almi Zadić bo pripadel položaj ministrice za pravosodje, medtem ko bo Christine Aschbacher iz ljudske stranke stopila na čelo ministrstva za delo in družino.
Že od začetka tedna je medtem znano, da bo Avstrija z novo vlado dobila ministrstvo za integracijo, ki ga bo vodila Susanne Raab iz ÖVP. Zelenim bo pripadlo novo ministrstvo za zaščito podnebja, na čelu katerega bo Leonore Gewessler iz Zelenih.
Kurz se je rodil 27. avgusta 1986 na Dunaju učiteljici in inženirju. Po odlično opravljeni maturi se je vpisal na študij prava, a ga ni končal. Že med študijem je prevzel vodenje podmladka ljudske stranke.
Leta 2013 je kot najmlajši zunanji minister v zgodovini Avstrije prevzel vodenje zunanjega ministrstva. Takrat je bil tudi najmlajši vodja diplomacije v EU. Član avstrijske vlade je sicer bil že od leta 2011. Pri 24 letih je Kurz namreč postal državni sekretar za integracije in je takrat veljal za najmlajšega člana kake avstrijske vlade.
Leta 2017 je sklenil koalicijo s svobodnjaki (FPÖ). Ko je prevzel kanclerski položaj, je bil star 31 let, s čimer je postal najmlajši voditelj vlade katere od držav EU in najmlajši kancler v zgodovini sodobne Avstrije. Znan je po svojem nasprotovanju jedrskemu orožju, trdem stališču do migracij ter znižanju socialnih podpor za priseljence, tudi za tiste iz držav EU.
Leta 2013 je kot najmlajši zunanji minister v zgodovini Avstrije prevzel vodenje zunanjega ministrstva. Takrat je bil tudi najmlajši vodja diplomacije v EU. Član avstrijske vlade je sicer bil že od leta 2011. Pri 24 letih je Kurz namreč postal državni sekretar za integracije in je takrat veljal za najmlajšega člana kake avstrijske vlade.
Leta 2017 je sklenil koalicijo s svobodnjaki (FPÖ). Ko je prevzel kanclerski položaj, je bil star 31 let, s čimer je postal najmlajši voditelj vlade katere od držav EU in najmlajši kancler v zgodovini sodobne Avstrije. Znan je po svojem nasprotovanju jedrskemu orožju, trdem stališču do migracij ter znižanju socialnih podpor za priseljence, tudi za tiste iz držav EU.
