Avtomobilska industrija stavi na napredek

Na zatožni klopi zaradi ogljikovih in dušikovih oksidov – Bo prisila pomagala k večji konkurenčnosti?
Objavljeno
11. oktober 2018 10.00
Posodobljeno
11. oktober 2018 11.55
Oblast v Berlinu mora do prihodnjega poletja poskrbeti za prepoved vožnje dizelskih vozil standarda Eurp 5 in manj na več uličnih odcepih. FOTO: Reuters
Berlin – Nemška avtomobilska industrija obžaluje odločitev okoljskih ministrov Evropske unije za 35-odstotno zmanjšanje izpustov ogljikovega dioksida do leta 2030. Zahteva večje ravnotežje med varovanjem ozračja in zaposlenosti v Evropi, na dizelski fronti pa se bodo morali po Hamburgu, Stuttgartu in Aachnu na delne prepovedi voženj pripraviti tudi Berlinčani.

Oblast nemške prestolnice mora do prihodnjega poletja poskrbeti za prepovedi vožnje dizelskih vozil standarda Eurp 5 in manj na več uličnih odcepih. Ko se bo to zgodilo, bo treba tudi pred obiskom slovenskega veleposlaništva dobro razmisliti o poti. Naj gre za Leipziger Strasse, Friedrichstrasse ali Brückenstrasse – s treh strani bomo vozniki prizadetih dizelskih vozil iskali obvoze do trga Hausvogteiplatz. Nemška vlada se je s proizvajalci dizelskih avtomobilov že dogovorila o velikodušnih premijah za zamenjavo starega za novo ali vgradnjo katalizatorjev, a med mesti, ki bodo deležna teh ponudb, še ni prestolnice države.

V mestih, ki so vključena, se lastniki spornih dizlov pritožujejo, da konkretne ponudbe niso tako velikodušne. Berlinski socialdemokrat Raed Saleh zato od avtomobilske industrije zahteva večje odškodnine, nekateri drugi voditelji leve berlinske vlade omenjajo »kriminalno energijo«, s katero je ta zavajala kupce. Predsednik njenega združenja VDA Bernhard Mattes pa luksemburško odločitev vidi kot zamujeno priložnost za »gospodarsko in tehnično realistično reguliranje CO2« ter opozarja, da nikjer na svetu ne sprejemajo tako strogih omejitev. Boji se težkih bremen za evropsko konkurenčnost.

image
Prometni zamašek na ulici Kaiserdamm v Berlinu. FOTO: John Macdougall/AFP

 

Omejitev svobode glasovanja


Zagovorniki omejevalnih ukrepov nasprotno verjamejo, da se bo evropska avtomobilska industrija z le nekaj prisile spopadla s konkurenco. Med njimi je celo nemška ministrica za okolje Svenja Schulze, čeprav je prav ona z glasovanjem proti še večjim omejitvam nasprotovala številnim kolegom iz Evropske unije. Nasprotovala je tudi lastnemu prepričanju, saj se je še poleti zavzemala za 45-odstotno zmanjšanje CO2, a se nekdanja ministrica za okolje Angela Merkel kot kanclerka zaveda ekonomske cene, ki bi jo osrednja evropska gospodarska velesila plačala zanj, skupaj z njo pa tudi marsikje drugje v Evropi. Obračunavanje z motorji z notranjim izgorevanjem lahko po lanskih ocenah münchenskega inštituta Ifo samo v Nemčiji ogrozi 620.000 delovnih mest, 130.000 naj bi jih bilo v akutni nevarnosti.



Nič čudnega, če so v krščanskodemokratski kanclerski palači in na ministrstvu za gospodarstvo socialdemokratski ministrici omejili svobodo glasovanja, čeprav je nemška – in druga – avtomobilska industrija z laganjem o izpustih in goljufanjem pri meritvah večinoma sama kriva za sedanje težave. Njihova lobistična organizacija pa vendarle navaja, da se je količina dušikovega oksida v prometu po letu 1990 zmanjšala za sedemdeset odstotkov kljub velikemu porastu števila avtomobilov na cestah. V VDA pravijo, da namesto na prepovedi stavijo na tehnološki napredek, a bodo morale nemške avtomobilske družbe pohiteti z novimi odkritji. Država bi z veseljem subvencionirala zamenjave umazanih vozil s čistejšimi, a je ponudba vsaj za zdaj premajhna, preslaba in/ali predraga.