Banke kot pomočniki pri pranju denarja
Vrtoglave vsote in kršenje zakonodaje kljub opozorilom regulatorja.
Odpri galerijo
Na vrhu po prijaviteljih je bila Deutsche bank s 1300 milijardami dolarjev prijavljenih transakcij. Foto Kai Pfaffenbach/Reuters
Člani mednarodnega konzorcija preiskovalnih novinarjev ICIJ so v minulih mesecih pregledovali množico poročil o sumljivih transakcijah, o katerih banke poročajo ameriškemu uradu za preprečevanje pranja denarja Fincen. Ugotovili so, da so banke prijavile za več kot 2000 milijard dolarjev sumljivih nakazil in da so v nekaterih primerih kljub opozorilu regulatorja ta še naprej izvajale.
Fergus Shiel iz ICIJ je po poročanju BBC dejal, da dokumenti, ki jih je pridobil Buzz Feed in jih nato delil z novinarji ICIJ v 88 državah, kažejo, kaj vse banke vedo o transakcijah umazanega denarja po vsem svetu. Dokumenti, tako Shiel, osvetljujejo, za kako velike vsote gre. Poročila o sumljivih nakazilih, ki so jih pridobili, so le majhen delček poročil, ki so jih banke v ZDA v obravnavanem obdobju oddale. Pridobljeni dokumenti predstavljajo komaj 0,02 odstotka vseh poročil o sumljivih transakcijah, ki jih je Fincen prejel med letoma 2011 in 2017.
Najpogosteje so poročila o sumljivih nakazilih, ki sicer sama po sebi še ne pomenijo, da gre resnično za nezakonito transakcijo, podajale banke HSBC, JP Morgan Chase & Co, Deutsche Bank, Standard Chartered in Bank of New York Mellon. ICIJ je iz poročil ugotovil, da so banke v nekaterih primerih močno zamujale s prijavo sumljivih transakcij. Včasih je vmes preteklo celo več let. Deutsche bank, denimo, je v enem primeru sumljivo transakcijo prijavila šele 18 let po tem, ko se je zgodila, je poročal Süddeutsche Zeitung.
Banke pogosto izvajajo transakcije s podjetji, ki so registrirana v davčnih oazah, in marsikdaj ne vedo, kdo sploh je lastnik transakcijskega računa. Banka JP Morgan je na primer omogočala transakcije posameznikom in podjetjem, ki so bili vpleteni v množično krajo javnih sredstev v Maleziji, Venezueli in Ukrajini. Z njo je posloval tudi Paul Manafort, nekdanji vodja volilne kampanje ameriškega predsednika Donalda Trumpa. V 14 mesecih po njegovem odstopu in po tem, ko so prišli na dan sumi o pranju denarja in korupciji zaradi sodelovanja s prorusko politično stranko v Ukrajini, je banka zanj izvedla za kar 6,9 milijona dolarjev nakazil. Sporne transakcije so v banki potekale tudi po tem, ko se je v letih 2011, 2012 in 2013 z regulatorjem poravnala zaradi slabega nadzora nad pranjem denarja.
Na vrhu po prijaviteljih je bila Deutsche bank s 1300 milijardami dolarjev prijavljenih transakcij. To sicer ne pomeni, da je ta banka najbolj »umazana«, saj so v ICIJ pridobili le majhen del poročil. Ima pa tudi v Nemčiji nadzornik vse več dela. Število prijav sumljivih transakcij se je v zadnjih desetih letih povečalo za kar 12-krat, zaradi česar veliko primerov ostane neraziskanih in brez epiloga, poročajo nemški mediji.
Eden bolj izstopajočih primerov pranja denarja v Deutsche bank je sicer primer Reze Zarraba, ki je leta 2017 na sodišču v ZDA priznal, da je Iranu pomagal izogibati se gospodarskim sankcijam. Iran se je sankcijam izogibal tako, da je nafto prodajal za zlato. Podružnica Deutsche bank v ZDA je marca 2017 tako denimo prijavila sumljivo transakcijo podjetja Nadir Döviz, ki trguje z zlatom in je tesno povezano z Zarrabom. Na račun podjetja se je steklo 28 milijonov dolarjev, in sicer skozi več turških bank. Od tu pa je denar potoval na račune v Dubaju in od tam v Iran. V dokumentih ICIJ so se znašli še številni ruski oligarhi, člani mafijskih kartelov, avtokrati in diktatorji iz Afrike.
Fergus Shiel iz ICIJ je po poročanju BBC dejal, da dokumenti, ki jih je pridobil Buzz Feed in jih nato delil z novinarji ICIJ v 88 državah, kažejo, kaj vse banke vedo o transakcijah umazanega denarja po vsem svetu. Dokumenti, tako Shiel, osvetljujejo, za kako velike vsote gre. Poročila o sumljivih nakazilih, ki so jih pridobili, so le majhen delček poročil, ki so jih banke v ZDA v obravnavanem obdobju oddale. Pridobljeni dokumenti predstavljajo komaj 0,02 odstotka vseh poročil o sumljivih transakcijah, ki jih je Fincen prejel med letoma 2011 in 2017.
Najpogosteje so poročila o sumljivih nakazilih, ki sicer sama po sebi še ne pomenijo, da gre resnično za nezakonito transakcijo, podajale banke HSBC, JP Morgan Chase & Co, Deutsche Bank, Standard Chartered in Bank of New York Mellon. ICIJ je iz poročil ugotovil, da so banke v nekaterih primerih močno zamujale s prijavo sumljivih transakcij. Včasih je vmes preteklo celo več let. Deutsche bank, denimo, je v enem primeru sumljivo transakcijo prijavila šele 18 let po tem, ko se je zgodila, je poročal Süddeutsche Zeitung.
Banke ne vedo, kdo je imetnik računa
Banke pogosto izvajajo transakcije s podjetji, ki so registrirana v davčnih oazah, in marsikdaj ne vedo, kdo sploh je lastnik transakcijskega računa. Banka JP Morgan je na primer omogočala transakcije posameznikom in podjetjem, ki so bili vpleteni v množično krajo javnih sredstev v Maleziji, Venezueli in Ukrajini. Z njo je posloval tudi Paul Manafort, nekdanji vodja volilne kampanje ameriškega predsednika Donalda Trumpa. V 14 mesecih po njegovem odstopu in po tem, ko so prišli na dan sumi o pranju denarja in korupciji zaradi sodelovanja s prorusko politično stranko v Ukrajini, je banka zanj izvedla za kar 6,9 milijona dolarjev nakazil. Sporne transakcije so v banki potekale tudi po tem, ko se je v letih 2011, 2012 in 2013 z regulatorjem poravnala zaradi slabega nadzora nad pranjem denarja.
Deutsche bank in kršenje iranskih sankcij
Na vrhu po prijaviteljih je bila Deutsche bank s 1300 milijardami dolarjev prijavljenih transakcij. To sicer ne pomeni, da je ta banka najbolj »umazana«, saj so v ICIJ pridobili le majhen del poročil. Ima pa tudi v Nemčiji nadzornik vse več dela. Število prijav sumljivih transakcij se je v zadnjih desetih letih povečalo za kar 12-krat, zaradi česar veliko primerov ostane neraziskanih in brez epiloga, poročajo nemški mediji.
Eden bolj izstopajočih primerov pranja denarja v Deutsche bank je sicer primer Reze Zarraba, ki je leta 2017 na sodišču v ZDA priznal, da je Iranu pomagal izogibati se gospodarskim sankcijam. Iran se je sankcijam izogibal tako, da je nafto prodajal za zlato. Podružnica Deutsche bank v ZDA je marca 2017 tako denimo prijavila sumljivo transakcijo podjetja Nadir Döviz, ki trguje z zlatom in je tesno povezano z Zarrabom. Na račun podjetja se je steklo 28 milijonov dolarjev, in sicer skozi več turških bank. Od tu pa je denar potoval na račune v Dubaju in od tam v Iran. V dokumentih ICIJ so se znašli še številni ruski oligarhi, člani mafijskih kartelov, avtokrati in diktatorji iz Afrike.
