Begunska kriza nevarnost za demokracijo
Cilj je obramba zunanje meje in načrtovano izkrcavanje rešenih na morju v afriških pristaniščih.
Odpri galerijo
Unija se trudi ustaviti nezakonite migracijske tokove. FOTO: Matthias Schrader/AP
Bruselj – Pred današnjim začetkom vrha ni pričakovan velik preboj pri urejanju migracijsko-azilnega vprašanja. Druga velika tema, reforma denarne unije, je v takšnih okoliščinah povsem v ozadju in spet čaka na boljše čase.
Na področju azila in migracij so stvari politično in pravno zapletene, zato ni mogoče realistično pričakovati, da bodo številna nesoglasja rešena ne enem samem zasedanju. V bruseljskih krogih so strankarske razprtije znotraj vlade v Berlinu o azilnih vprašanjih obravnavane manj dramatično kot v nemški javnosti. Strankarski tovariši tako kanclerke Angele Merkel kot ministra za notranje zadeve, bavarskega konservativca Horsta Seehoferja, neuradno poudarjajo, da nesoglasja o azilnih temah ne bodo usodna za nemško vlado ali sestrsko navezo CDU/CSU.
Glede na predvideno dogajanje na vrhu bo še največja novost podpora razvoju koncepta regionalnih platform za izkrcavanje ljudi, ki bodo rešeni na morju. V takih centrih naj bi ločevali ljudi, ki bi bili upravičeni do mednarodne zaščite, od klasičnih gospodarskih migrantov. Ti v zadnjem obdobju na poteh čez Sredozemlje prevladujejo. Logika v ozadju platforme je uničenje poslovnega modela tihotapcev. Ni še jasno, kje bi bili takšni centri, a po pričakovanjih bi bili v severnoafriških državah. Ustanovljeni bi bili v sodelovanju z UNHCR in mednarodno organizacijo za migracije.
Postavljeni naj bi bili na podlagi izkušenj iz Nigra, kjer jim je uspelo omejiti tok in začeti vračati ljudi domov, preden se odpravijo na nevarno pot proti Libiji in na morje. Drugi zgled je kupčija s Turčijo iz leta 2016, s katero je bil zajezen migracijski tok čez Balkan. Turčiji so bili v zameno obljubljene dvakrat po tri milijarde evrov za pomoč sirskim beguncem na njenem ozemlju. Ideje, kakršna je ustanovitev centrov v državah, kakršna je Albanija, so videti neuresničljive. Iz Tirane so nedvoumno sporočili, da tega nočejo.
Natančnejših rešitev, ki bi omogočile, da bodo v centrih, denimo v Libiji, človeka vredne razmere, še niso predstavili. Zagotovo velja, da v takšna taborišča v tretjih državah ne bodo vračali ljudi, ki so že vstopili v EU. To bi bilo po pojasnilih evropske komisije v nasprotju s pravom EU in mednarodnim pravom. Tudi francosko-španski predlog o zaprtih centrih na ozemlju EU še ni razdelan. Na vrhu bodo ponovljene mantre o učinkovitejšem nadzoru zunanje meje, hitrem vračanju zavrnjenih prosilcev za azil v njihove domovine in kadrovski okrepitvi enot Frontexa na 10.000 pripadnikov.
Po eni od zamisli bi Frontex v izjemnih primerih lahko deloval v Afriki. Predsednik evropskega sveta Donald Tusk za prihodnji proračun EU predlaga posebno finančno linijo za bitko proti nezakonitim migracijam. »Prvi pogoj za resnično migracijsko politiko EU je, da Evropejci učinkovito odločamo, kdo vstopa na evropsko ozemlje. Če nam ne uspe doseči tega cilja, bomo pokazali našo šibkost in predvsem ustvarili vtis, da Evropa nima zunanje meje,« je zapisal v pismo voditeljem 28 članic. Tusk opozarja, da ljudje pričakujejo odločna dejanja za vrnitev občutka varnosti.
V njegovih očeh vzrok za takšno pričakovanje ljudi ni, da so »nenadoma postali ksenofobični in hočejo postavljati zidove proti drugim delom sveta, ampak je naloga vsake politične oblasti uveljavljanje zakona, varovanje ozemlja in meje.« Opozoril je tudi, da »vse več ljudi začenja verjeti, da le avtoritete s trdo roko, po duhu protievropske in protiliberalne, s tendenco k očitnemu avtoritarizmu, lahko ustavijo val nezakonite migracije.« Če jim ljudje verjamejo, da so edini sposobni ustaviti val nezakonitih migracij, jim bodo verjeli vse drugo. »Na kocki je veliko. In ni veliko časa.«
Premeščanja po EU po sistemu obveznih kvot ni pričakovati. Visoki uradnik EU je opozoril, da so »razprave, ki trajajo že od leta 2015, vir delitev in nimajo dobrih rezultatov. Zato da je bolje, če se Unija osredotoči na ustavljanje nezakonitih migracijskih tokov. Merklove omenja dvostranske ali večstranske dogovore med članicami za hitro vračanje prosilcev v pristojno članico, če so bili že prej v njej registrirani. Na vrhu bo predvidoma sprejet poziv članicam, naj med sabo sprejemajo takšne dogovore.
Na področju azila in migracij so stvari politično in pravno zapletene, zato ni mogoče realistično pričakovati, da bodo številna nesoglasja rešena ne enem samem zasedanju. V bruseljskih krogih so strankarske razprtije znotraj vlade v Berlinu o azilnih vprašanjih obravnavane manj dramatično kot v nemški javnosti. Strankarski tovariši tako kanclerke Angele Merkel kot ministra za notranje zadeve, bavarskega konservativca Horsta Seehoferja, neuradno poudarjajo, da nesoglasja o azilnih temah ne bodo usodna za nemško vlado ali sestrsko navezo CDU/CSU.
Glede na predvideno dogajanje na vrhu bo še največja novost podpora razvoju koncepta regionalnih platform za izkrcavanje ljudi, ki bodo rešeni na morju. V takih centrih naj bi ločevali ljudi, ki bi bili upravičeni do mednarodne zaščite, od klasičnih gospodarskih migrantov. Ti v zadnjem obdobju na poteh čez Sredozemlje prevladujejo. Logika v ozadju platforme je uničenje poslovnega modela tihotapcev. Ni še jasno, kje bi bili takšni centri, a po pričakovanjih bi bili v severnoafriških državah. Ustanovljeni bi bili v sodelovanju z UNHCR in mednarodno organizacijo za migracije.
Frontex v izjemnih primerih lahko deluje tudi v Afriki
Postavljeni naj bi bili na podlagi izkušenj iz Nigra, kjer jim je uspelo omejiti tok in začeti vračati ljudi domov, preden se odpravijo na nevarno pot proti Libiji in na morje. Drugi zgled je kupčija s Turčijo iz leta 2016, s katero je bil zajezen migracijski tok čez Balkan. Turčiji so bili v zameno obljubljene dvakrat po tri milijarde evrov za pomoč sirskim beguncem na njenem ozemlju. Ideje, kakršna je ustanovitev centrov v državah, kakršna je Albanija, so videti neuresničljive. Iz Tirane so nedvoumno sporočili, da tega nočejo.
Cilj ločevanja prebežnikov je uničenje poslovnega modela tihotapcev. FOTO: Reuters
Natančnejših rešitev, ki bi omogočile, da bodo v centrih, denimo v Libiji, človeka vredne razmere, še niso predstavili. Zagotovo velja, da v takšna taborišča v tretjih državah ne bodo vračali ljudi, ki so že vstopili v EU. To bi bilo po pojasnilih evropske komisije v nasprotju s pravom EU in mednarodnim pravom. Tudi francosko-španski predlog o zaprtih centrih na ozemlju EU še ni razdelan. Na vrhu bodo ponovljene mantre o učinkovitejšem nadzoru zunanje meje, hitrem vračanju zavrnjenih prosilcev za azil v njihove domovine in kadrovski okrepitvi enot Frontexa na 10.000 pripadnikov.
Po eni od zamisli bi Frontex v izjemnih primerih lahko deloval v Afriki. Predsednik evropskega sveta Donald Tusk za prihodnji proračun EU predlaga posebno finančno linijo za bitko proti nezakonitim migracijam. »Prvi pogoj za resnično migracijsko politiko EU je, da Evropejci učinkovito odločamo, kdo vstopa na evropsko ozemlje. Če nam ne uspe doseči tega cilja, bomo pokazali našo šibkost in predvsem ustvarili vtis, da Evropa nima zunanje meje,« je zapisal v pismo voditeljem 28 članic. Tusk opozarja, da ljudje pričakujejo odločna dejanja za vrnitev občutka varnosti.
Premeščanja po sistemu obveznih kvot verjetno ne bo
V njegovih očeh vzrok za takšno pričakovanje ljudi ni, da so »nenadoma postali ksenofobični in hočejo postavljati zidove proti drugim delom sveta, ampak je naloga vsake politične oblasti uveljavljanje zakona, varovanje ozemlja in meje.« Opozoril je tudi, da »vse več ljudi začenja verjeti, da le avtoritete s trdo roko, po duhu protievropske in protiliberalne, s tendenco k očitnemu avtoritarizmu, lahko ustavijo val nezakonite migracije.« Če jim ljudje verjamejo, da so edini sposobni ustaviti val nezakonitih migracij, jim bodo verjeli vse drugo. »Na kocki je veliko. In ni veliko časa.«
Premeščanja po EU po sistemu obveznih kvot ni pričakovati. Visoki uradnik EU je opozoril, da so »razprave, ki trajajo že od leta 2015, vir delitev in nimajo dobrih rezultatov. Zato da je bolje, če se Unija osredotoči na ustavljanje nezakonitih migracijskih tokov. Merklove omenja dvostranske ali večstranske dogovore med članicami za hitro vračanje prosilcev v pristojno članico, če so bili že prej v njej registrirani. Na vrhu bo predvidoma sprejet poziv članicam, naj med sabo sprejemajo takšne dogovore.
