Bela hiša napovedala sankcije proti Turčiji
Washington in Ankara: Trump je zahteval takojšnjo prekinitev ognja v Siriji.
Odpri galerijo
Predsednik ZDA Donald Trump je pripravljen »hitro uničiti turško gospodarstvo«, če bo Recep Tayyip Erdoğan še naprej hodil »po tej nevarni poti«. FOTO: Reuters
New York – »Nič nimam proti temu, da kdo pomaga Siriji zaščititi Kurde, naj bo to Rusija, Kitajska ali Napoleon Bonaparte. Upam, da bodo opravili odlično delo,« je tvitnil ameriški predsednik Donald Trump. »Smo sedem tisoč milj stran!« Potem ko je z umikom vojakov iz severne Sirije sam odprl pot turškim napadom na tamkajšnje Kurde, je zdaj zahteval takojšnjo prekinitev ognja in Ankari napovedal sankcije.
Nedavni posnetki iz okolice mesta Kobani povedo vse o trenutno najbolj nevarnem kriznem žarišču: agencija Ruptly je kazala posnetke tovornjakov s sirskimi vojaki na poti proti meji s Turčijo – ter ameriških oklepnih vozil med vožnjo v nasprotno smer. Dejstvo, da je najmočnejša vojaška sila na svetu prepustila obrambo dosedanjih kurdskih zaveznikov njihovim nedavnim nasprotnikom, je močno pretreslo tudi Washington. Še preden bi demokratski in republikanski kongresniki zahtevali sankcije proti Ankari, jih je republikanski predsednik predstavil sam.
Trump je v izvršnem ukazu, s katerim je za delovanje pooblastil finančno in zunanje ministrstvo, naznanil sankcije »proti sedanjim in nekdanjim uradnikom turške vlade in vsem, ki pomagajo pri turški destabilizaciji na severovzhodu Sirije«. Omenil je tudi ponovno višanje carin na jeklo in konec trgovinskih pogajanj, z »močnimi dodatnimi sankcijami« pa zagrozil vsem, ki bi kršili človekove pravice in prekinitev ognja, preprečevali vračanje beguncev domov ali ogrožali mir, varnost in stabilnost v Siriji. Poudaril je, da so ZDA in njihovi partnerji osvobodili 100 odstotkov ozemlja kalifata Islamske države, Turčija tega ne sme ogroziti, ampak mora dati prednost zaščiti civilistov ter ranljivih etničnih in verskih manjšin na severovzhodu Sirije. Trump je pripravljen »hitro uničiti turško gospodarstvo, če bodo turški voditelji še naprej hodili po tej nevarni in uničujoči poti«.
Turčija ukrepa, kjer drugi niso, je za časopis Wall Street Journal povedal turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan. Po začetku sirske državljanske vojne leta 2011 so sprejeli 3,6 milijona sirskih beguncev, več kot katerakoli druga država, in za njihovo nastanitev, zdravstvo ter izobraževanje odšteli 40 milijard dolarjev. Turška kultura gostoljubnosti je dosegla kritično točko, in že prej je opozarjal, da brez pomoči ne bo mogel več ustaviti navala beguncev proti Zahodu. Ta opozorila so naletela na gluha ušesa, je zapisal Erdoğan, čeprav so svoj načrt za severnovzhodno Sirijo predstavili na nedavnem zasedanju generalne skupščine OZN. Operacija Izvir miru bo po njegovem končala humanitarno krizo ter obračunala z nasiljem in nestabilnostjo na območju. Turški predsednik je mednarodno skupnost postavil pred izbiro: ali se bo pridružila njegovim prizadevanjem ali pa začela sprejemati begunce.
Njihovo vračanje v Sirijo – med njimi tudi okrog 300.000 Kurdov – naj bi preprečevali »teroristični elementi« kurdske PKK in sirske podružnice Islamske države. Obljubil je, da noben bojevnik zadnje ne bo zapustil severovzhoda Sirije, pripravljeni so sodelovati z drugimi pri rehabilitaciji njihovih žena in otrok. Evropsko unijo je pozval, naj ga podpre. Skorajšnje potovanje v Ankaro je napovedal ameriški podpredsednik Mike Pence. ZDA v turškem vojaškem taborišču İncirlik hranijo okrog 50 jedrskih raket, Turki pa so v severovzhodni Siriji v minulih dneh »po pomoti« streljali na umikajoče se ameriške posebne vojaške enote.
Predsednik Trump je kljub temu tvitnil, da se veliko raje osredotoča na južno mejo svoje države. »Sirija in kdorkoli jo bo hotel varovati, bo seveda hotel zaščititi tudi Kurde,« je cinično domneval. In res ni bilo treba dolgo čakati: Rusija je naznanila odločitev za patruljiranje na obmejnem območju med Turčijo in Sirijo. Kremelj zagovarja ozemeljsko celovitost Sirije in hkrati Natovo članico Turčijo privablja k sebi s tesnim sodelovanjem pri prodaji orožja. Rusija hitro zapolnjuje prazen prostor, ki ga zapuščajo ZDA, in s tem pridobiva nove možnosti za ukrepanje na tem območju.
Nedavni posnetki iz okolice mesta Kobani povedo vse o trenutno najbolj nevarnem kriznem žarišču: agencija Ruptly je kazala posnetke tovornjakov s sirskimi vojaki na poti proti meji s Turčijo – ter ameriških oklepnih vozil med vožnjo v nasprotno smer. Dejstvo, da je najmočnejša vojaška sila na svetu prepustila obrambo dosedanjih kurdskih zaveznikov njihovim nedavnim nasprotnikom, je močno pretreslo tudi Washington. Še preden bi demokratski in republikanski kongresniki zahtevali sankcije proti Ankari, jih je republikanski predsednik predstavil sam.
Uničenje turškega gospodarstva?
Trump je v izvršnem ukazu, s katerim je za delovanje pooblastil finančno in zunanje ministrstvo, naznanil sankcije »proti sedanjim in nekdanjim uradnikom turške vlade in vsem, ki pomagajo pri turški destabilizaciji na severovzhodu Sirije«. Omenil je tudi ponovno višanje carin na jeklo in konec trgovinskih pogajanj, z »močnimi dodatnimi sankcijami« pa zagrozil vsem, ki bi kršili človekove pravice in prekinitev ognja, preprečevali vračanje beguncev domov ali ogrožali mir, varnost in stabilnost v Siriji. Poudaril je, da so ZDA in njihovi partnerji osvobodili 100 odstotkov ozemlja kalifata Islamske države, Turčija tega ne sme ogroziti, ampak mora dati prednost zaščiti civilistov ter ranljivih etničnih in verskih manjšin na severovzhodu Sirije. Trump je pripravljen »hitro uničiti turško gospodarstvo, če bodo turški voditelji še naprej hodili po tej nevarni in uničujoči poti«.
Konvoj turških vojaških vozil pri Ceylanpinarju. FOTO: Reuters
- Turčija je mednarodno skupnost postavila pred izbiro.
- Ali se bo pridružila Erdoğanovim prizadevanjem ali pa začela sprejemati begunce.
Turčija ukrepa, kjer drugi niso, je za časopis Wall Street Journal povedal turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan. Po začetku sirske državljanske vojne leta 2011 so sprejeli 3,6 milijona sirskih beguncev, več kot katerakoli druga država, in za njihovo nastanitev, zdravstvo ter izobraževanje odšteli 40 milijard dolarjev. Turška kultura gostoljubnosti je dosegla kritično točko, in že prej je opozarjal, da brez pomoči ne bo mogel več ustaviti navala beguncev proti Zahodu. Ta opozorila so naletela na gluha ušesa, je zapisal Erdoğan, čeprav so svoj načrt za severnovzhodno Sirijo predstavili na nedavnem zasedanju generalne skupščine OZN. Operacija Izvir miru bo po njegovem končala humanitarno krizo ter obračunala z nasiljem in nestabilnostjo na območju. Turški predsednik je mednarodno skupnost postavil pred izbiro: ali se bo pridružila njegovim prizadevanjem ali pa začela sprejemati begunce.
Njihovo vračanje v Sirijo – med njimi tudi okrog 300.000 Kurdov – naj bi preprečevali »teroristični elementi« kurdske PKK in sirske podružnice Islamske države. Obljubil je, da noben bojevnik zadnje ne bo zapustil severovzhoda Sirije, pripravljeni so sodelovati z drugimi pri rehabilitaciji njihovih žena in otrok. Evropsko unijo je pozval, naj ga podpre. Skorajšnje potovanje v Ankaro je napovedal ameriški podpredsednik Mike Pence. ZDA v turškem vojaškem taborišču İncirlik hranijo okrog 50 jedrskih raket, Turki pa so v severovzhodni Siriji v minulih dneh »po pomoti« streljali na umikajoče se ameriške posebne vojaške enote.
Arhivska fotografija ameriškega vojaškega konvoja na severu Sirije. FOTO: AFP
Rusija zapolnjuje prazen prostor
Predsednik Trump je kljub temu tvitnil, da se veliko raje osredotoča na južno mejo svoje države. »Sirija in kdorkoli jo bo hotel varovati, bo seveda hotel zaščititi tudi Kurde,« je cinično domneval. In res ni bilo treba dolgo čakati: Rusija je naznanila odločitev za patruljiranje na obmejnem območju med Turčijo in Sirijo. Kremelj zagovarja ozemeljsko celovitost Sirije in hkrati Natovo članico Turčijo privablja k sebi s tesnim sodelovanjem pri prodaji orožja. Rusija hitro zapolnjuje prazen prostor, ki ga zapuščajo ZDA, in s tem pridobiva nove možnosti za ukrepanje na tem območju.
Hunter Biden priznal slabo presojo, ne pa korupcije
Sin nekdanjega podpredsednika ZDA Joeja Bidna, ki se je znašel v središču prizadevanj za razrešitev predsednika Donalda Trumpa, je pojasnil delovanje v upravnem odboru ukrajinskega proizvajalca zemeljskega plina s slabo presojo. Hunter Biden je v času očetovega vodenja ameriške politike do Ukrajine v Burismi dobival 50.000 dolarjev na mesec, še veliko več naj bi zaslužil s sodelovanjem s kitajskim investicijskim podjetjem. Lobist z zgodovino odvisnosti je v intervjuju za ABC News kljub temu izrazil prepričanje, da ni naredil nič narobe, obžaloval je le, da je »zelo neetičnim ljudem« dal izgovore za delovanje proti njegovemu očetu. Joe Biden je še vedno eden od favoritov za demokratskega predsedniškega kandidata na volitvah 2020, njegov sin pa je zatrdil, da se nikoli nista pogovarjala o poslih. Trump je Bidnu starejšemu očital prizadevanja za odpustitev tožilca, ki je preiskoval podjetje njegovega sina.
Sin nekdanjega podpredsednika ZDA Joeja Bidna, ki se je znašel v središču prizadevanj za razrešitev predsednika Donalda Trumpa, je pojasnil delovanje v upravnem odboru ukrajinskega proizvajalca zemeljskega plina s slabo presojo. Hunter Biden je v času očetovega vodenja ameriške politike do Ukrajine v Burismi dobival 50.000 dolarjev na mesec, še veliko več naj bi zaslužil s sodelovanjem s kitajskim investicijskim podjetjem. Lobist z zgodovino odvisnosti je v intervjuju za ABC News kljub temu izrazil prepričanje, da ni naredil nič narobe, obžaloval je le, da je »zelo neetičnim ljudem« dal izgovore za delovanje proti njegovemu očetu. Joe Biden je še vedno eden od favoritov za demokratskega predsedniškega kandidata na volitvah 2020, njegov sin pa je zatrdil, da se nikoli nista pogovarjala o poslih. Trump je Bidnu starejšemu očital prizadevanja za odpustitev tožilca, ki je preiskoval podjetje njegovega sina.
