Bela hiša zaostruje obsodbo Kremlja

New York – Zahod bo nadaljeval kampanjo za osamitev Moskve, je po zasedanju skupine G20 v Avstraliji napovedal ameriški predsednik Barack Obama. Z doslej najostrejšimi­ besedami je obtožil Rusijo ­kršenja dogovorov in oboroževanja upornikov v vzhodni Ukrajini ter se ustavil tik pred neposredno obtožbo o ruski invaziji na sosedo.

Obama, ki se je z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom zadnji teden na kratko srečal na zasedanju Apeca v Pekingu in nato še v Avstraliji, je njuno izmenjavo stališč opisal kot »poslovno in odkrito«. Ruskega voditelja naj bi opozoril, da se bo z nadaljevanjem sedanje politike do Ukrajine nadaljevala tudi sedanja zahodna osamitev Moskve. »Trdno zagovarjamo osnovna mednarodna stališča. Eno od njih je, da ne napadeš sosednje države, pošiljaš plačancev ali vzdržuješ zastopnikov, da razbijajo državo, ki ima mehanizme za demokratične volitve,« je poudaril ameriški predsednik.

Toda pogovor z evropskimi zavezniki v Avstraliji je pokazal, da ni trdnega soglasja za zaostrovanje sankcij proti Rusiji, še posebej ne v neenotni Evropski uniji. Obama se je temu izognil z besedami, da »trenutne sankcije kar dobro skelijo«. Hkrati se Zahod sooča s povezovanjem med Moskvo in Pekingom. »Vi se obračate k Aziji, mi pa smo že tam,« je pred azijsko turnejo predsednika Obame pripomnil ruski veleposlanik v Washingtonu Sergej Kisljak.

Bela hiša se po poročanju ameriških medijev ukvarja z revizijo politike do Rusije, pri čemer poskuša najti ravnotežje med svojim dolgoročnim nasprotovanjem »putinizmu« in ohraniti sodelovanje med državama na področjih, kot so Iran, boj proti terorizmu in jedrsko razoroževanje. V ameriški vladi ni velikega razhajanja mnenj o Putinu, nasprotovanja se pojavljajo pri vprašanjih, ali naj ZDA aktivneje posežejo v dogajanje ali naj bodo zadržane ter kako močno naj dogajanje v Ukrajini vpliva na odnose med državama.

Krepitev Nata

Velik del dogajanja v Ukrajini in odnosov med ZDA in Rusijo je posledica spirale, po kateri drsita državi, je prepričan politolog Joshua Itzkowitz Shifrinson iz teksaške univerze A&M. »Velike države poskušajo obdržati druge velike sile na varni razdalji in jih nočejo v svoji bližini. Širitev Nata, čeprav razumljiva ob razmerju sil po koncu hladne vojne, je v Moskvi povzročila občutek izdaje in osamitve. Lahko jo kritiziramo, toda ne bi smeli biti presenečeni nad njenim ravnanjem, ko se je zdelo, da bo izgubila Ukrajino kot ločitveno območje med Zahodom in Rusijo,« je zatrdil Shifrinson.

Po njegovih besedah akcije Zahoda po letu 1990 morda niso neposredno izzvale ruskih dejanj, a so pomagale ustvariti razmere, v katerih lahko Putin prikazuje početje v Ukrajini kot upravičeno in v interesu Rusije. Tudi Daniel Treis­man, politolog z Univerze Kalifornije, meni, da širitev Nata ni nujno povzročila Putinovih dejanj in bi ta podobno ravnal brez nje. Toda zagotovo je povečala možnosti, da bo ruski voditelj poskušal povečati nadzor nad bližnjo tujino. »Nič od tega ne upravičuje njegovih dejanj, Zahod ni odgovoren ali kriv za njegovo agresijo na Ukrajino,« trdi Treisman.

Vzrok za agresivno vedenje Moskve vidi v Putinovi odločitvi, da ustavi padanje priljubljenosti države ob pešajoči­ gospodarski rasti predvsem s čustvenim nacionalizmom, z napadanjem Zahoda in njegovega kulturnega imperializma. Z odkrito agresijo bo vsaj začasno lahko pripisal gospodarske težave na račun sankcij Zahoda, zgodovinske izkušnje pa kažejo, da je začasna tudi silovita podpora ljudstva, ki jo poganja eksplozija nacionalizma.

»To je dvorezen meč, ki lahko celo skrči ozemlje Rusije, saj so številna območja poseljena z neruskimi etničnimi skupinami. Te ne pozdravljajo ruskega šovinizma v Kremlju, na dolgi rok pa ga ne bodo prenašale,« je prepričan Strobe Talbott, predsednik mnenjske organizacije Brookings Institution. Ruska agresija je celo oživila precej anemično vojaško zvezo Nato, ki je okrepila prisotnost na vzhodu Evrope, predvsem pa v ruski grožnji našla staro-nov smisel obstoja.

Britanski novinar in strokovnjak za Rusijo Edward Lucas je prepričan, da mora zveza ubrati taktiko iz časov hladne vojne, okrepiti obrambo Baltika in Poljske ter pomagati Ukrajini. Janine Davidson, strokovnjakinja za vojaško in obrambno strategijo v Središču za zunanje odnose (CFR), je prepričana, da se mora Nato pripraviti na gverilsko taktiko, ki jo je Rusija uporabila v Ukrajini. »Dobro oboroženi, sumljivo disciplinirani maskirani možje v neoznačenih uniformah se lahko pojavijo tudi v članicah Nata, Estoniji in Latviji (s 24- in 27-odstotno rusko govorečo manjšino).