Benečani so protestirali proti neustrezni politiki in križarkam
Nedokončan sistem morskih zapornic Benetk ni ubranil pred poplavami, velike turistične ladje stanje še poslabšujejo.
Odpri galerijo
Protestniki so včeraj v Benetkah zahtevali opustitev projekta MOSE in odstop župana. FOTO: Miguel Medina/ Afp
Včeraj je nekaj tisoč Benečanov v svojem krhkem mestu na pilotih, ki je prav te dni znova doživelo uničujoče poplave, protestiralo proti dosedanjemu reševanju težav z visokim plimovanjem in proti temu, da prav v mesto prihajajo velike turistične križarke, poroča The Guardian.
Po prepričanju okoljskih organizacij in skupin, ki so pripravile proteste, sta visoko plimovanje zaradi naraščanja gladine morij in obiski velikih ladij v Benetkah povezana pojava in oba ogrožata to mesto, ki je del Unescove svetovne kulturne dediščine. Po kanalih beneške lagune, ki so jih v preteklih letih poglobili zato, da bi omogočili vplutje največjih turističnih križark, namreč toliko lažje in hitreje vdirajo večje količine vode ob visokem plimovanju, so prepričani v organizaciji NE velikim ladjam (NO grandi navi). Kako škodljivo je lahko tako visoko plimovanje za kulturno dediščino Benetk, je bilo mogoče videti v tem mesecu, ko je bilo morje v Benetkah najvišje v zadnjih petdesetih letih.
Prav zadnje visoke plime so dale nov zagon organizaciji Ne velikim ladjam, ki se proti plavajočim turističnim kolosom v Benetkah sicer bori že leta in opozarja, da te ladje mesto ogrožajo tudi s svojo velikostjo in valovi, ki jih povzročajo med plutjem po kanalih lagune.
Sicer pa so se včeraj kot soorganizatorji pojavili tudi pripadniki italijanske in beneške organizacije Petki za prihodnost in drugih okoljevarstvenih organizacij. Med drugim so protestniki zahtevali tudi opustitev projekta gradnje morskih zapornic MOSE, ki je od leta 2003 stal že 5,3 milijarde evrov, vendar še vedno ne deluje, na dan pa so prišli številni korupcijski škandali v zvezi z njegovo gradnjo. Zapornice naj bi beneško laguno zaščitile pred poplavljanjem morja, vendar okoljevarstveniki trdijo, da sistem ne bi nikoli mogel delovati dovolj učinkovito in da je postal le vir zaslužka nekaterim vpletenim.
Tako zaradi neuspeha sistema zapornic kot zaradi omogočanja vplutja velikih turističnih ladij so včeraj protestniki zahtevali tudi odstop župana Benetk Luigija Brugnara, konservativnega politika, ki Benetkam županuje od leta 2015.
Plime in velike ladje škodijo Benetkam
Odbor NE velikim ladjam (NO grandi navi) se že leta bori proti turističnim križarkam v beneški laguni. FOTO: Miguel Medina/ Afp
Po prepričanju okoljskih organizacij in skupin, ki so pripravile proteste, sta visoko plimovanje zaradi naraščanja gladine morij in obiski velikih ladij v Benetkah povezana pojava in oba ogrožata to mesto, ki je del Unescove svetovne kulturne dediščine. Po kanalih beneške lagune, ki so jih v preteklih letih poglobili zato, da bi omogočili vplutje največjih turističnih križark, namreč toliko lažje in hitreje vdirajo večje količine vode ob visokem plimovanju, so prepričani v organizaciji NE velikim ladjam (NO grandi navi). Kako škodljivo je lahko tako visoko plimovanje za kulturno dediščino Benetk, je bilo mogoče videti v tem mesecu, ko je bilo morje v Benetkah najvišje v zadnjih petdesetih letih.
Odbor NO Grandi navi nasprotuje velikim turističnim križarkam v Benetkah. Foto Ph.vale Belluno/no Grandi Navi Delo
Prav zadnje visoke plime so dale nov zagon organizaciji Ne velikim ladjam, ki se proti plavajočim turističnim kolosom v Benetkah sicer bori že leta in opozarja, da te ladje mesto ogrožajo tudi s svojo velikostjo in valovi, ki jih povzročajo med plutjem po kanalih lagune.
Zahtevajo opustitev gradnje zapornic
5,3 milijarde evrov je doslej stala gradnja zapornic sistema MOSE.
Sicer pa so se včeraj kot soorganizatorji pojavili tudi pripadniki italijanske in beneške organizacije Petki za prihodnost in drugih okoljevarstvenih organizacij. Med drugim so protestniki zahtevali tudi opustitev projekta gradnje morskih zapornic MOSE, ki je od leta 2003 stal že 5,3 milijarde evrov, vendar še vedno ne deluje, na dan pa so prišli številni korupcijski škandali v zvezi z njegovo gradnjo. Zapornice naj bi beneško laguno zaščitile pred poplavljanjem morja, vendar okoljevarstveniki trdijo, da sistem ne bi nikoli mogel delovati dovolj učinkovito in da je postal le vir zaslužka nekaterim vpletenim.
Odbor NE velikim ladjam (NO grandi navi) se že leta bori proti turističnim križarkam v beneški laguni. FOTO: Miguel Medina/ Afp
Župan naj odstopi
Tako zaradi neuspeha sistema zapornic kot zaradi omogočanja vplutja velikih turističnih ladij so včeraj protestniki zahtevali tudi odstop župana Benetk Luigija Brugnara, konservativnega politika, ki Benetkam županuje od leta 2015.
