BiH pogreša več regionalnega sodelovanja

Edina možnost za Bosno in Hercegovino je, da postane članica EU in Nato zveze.
Fotografija: Željko Komšić, član predsedstva Bosne in Hercegovine. FOTO: Leon Vidic/Delo
Odpri galerijo
Željko Komšić, član predsedstva Bosne in Hercegovine. FOTO: Leon Vidic/Delo

Bosni in Hercegovini je danes na nek način težje kot pred desetletjem in pol, ko je bila država polna optimizma, ocenjuje Željko Komšić, predsednik predsedstva BiH. »Čeprav sem sicer optimist, sem vesel, da je konec obdobja lažne politične korektnosti. Na plan prihaja resnica in se lažje ugotovi, kakšna so čigava stališča,« je dejal Komšić. 

Vlogo visokih predstavnikov mednarodne skupnosti v BiH ocenjuje kot pozitivno, v zadnjem obdobju pa prepuščanje usode BiH v roke njenih državljanov lahko boleče, vendar je to nujno. 

Evroatlantske integracije za BiH niso le cilj, temveč so tudi orodje, da se država izboljša. »Menim, da bi morali najprej vstopiti v Nato in šele potem v EU. To zato, ker bi nam vstop v to zvezo zagotovil varnost in stabilnost,« pravi Komšić. Nasprotovanje članstvu s strani bosanskih Srbov razume kot posledico vpliva »drugih velikih sil« v regiji. »Preko nas skušajo uresničevati neke svoje interese nasproti drugim velikim silam,« je Komšić ocenil edini razlog za nasprotovanje članstvu v Natu



»Nam je naravno živeti z drugimi in drugačnimi,« je pojasnil, zakaj BiH sodi v evroatlantske integracije. Vlogo Hrvaške v regiji v kontekstu migrantske krize je ocenil kot vlogo nekoga, ki skuša igrati evropskega žandarja. »Tudi Slovenija je imela možnost kot članica EU zavirati napredovanje Hrvaške  a poti EU zaradi odprtih sporov, pa svojega članstva ni zlorabljala. Mi žal v Zagrebu nimamo sogovornika, ki bi nam pomagal na evropski poti, kar imamo v Ljubljani,« pravi Komšić. 

S strani Srbije, ki vztraja na svoji nevtralnosti BiH ne pričakuje težav pri svojem približevanju Natu. 

»Ne obstaja islamska grožnja v BiH. Če to trdite, pravite, da so grožnja vsi, ki so islamske veroizpovedi. To je tolmačenje, ki je precej nevarno,« pravi Komšić. Kar zadeva teroristične grožnje, je sogovornik prepričan, da varnostne službe svoje delo opravljajo bolje kot marsikatera podobna služba na zahodu.

Evroatlantske integracije za BiH niso le cilj, temveč so tudi orodje, da se država izboljša. FOTO: Dado Ruvic/Reuters
Evroatlantske integracije za BiH niso le cilj, temveč so tudi orodje, da se država izboljša. FOTO: Dado Ruvic/Reuters

 

Migrantske krize niso sami zakuhali in sami je ne morejo rešiti


Tudi potencialne grožnje državi zaradi migrantov, ki so obtičali BiH, ne jemlje kot grožnjo. Spomnil je, da je usmerjanje migrantskega toka naloga EU, saj so do BiH prišli čez meje EU. »To ni problem, ki ga BiH lahko sama reši. Tu ni nobenega regionalnega sodelovanja. Mi na migrantih ne uporabljamo sile, kot to počnejo organi nekaterih evropskih držav. To so ljudje in niso škatle, ki bi jih lahko kar brcali naokoli,« pravi Komšić. Število migrantov v državi ocenjuje na pet do šest tisoč, lahko pa bi jih bilo do dvakrat več. 
 

Povezovanje jim je v interesu, ampak...


Predsedstvo BiH si prizadeva za regionalno sodelovanje, stališča do pobude tako imenovanega mini schengna niso oblikovali, imajo pa več vprašanj. Ali bo Kosovo tudi zraven? Bo to povezovanje alternativa ali bližnjica do Evropske unije? Če bo to zgolj čakalnica na EU z nedoločenim časom čakanja na vstop v EU. »BiH mora biti članica Nata in EU. Mi sem sodimo po civilizacijski plati. Seveda pa želimo imeti dobre odnose tako z Rusijo, Kitajsko kot Turčijo.«

Člani tričlanskega predsedstva BiH, Hrvat Željko Komšić, Srb Milorad Dodik in Bošnjak Šefik Džaferović. FOTO: Dado Ruvic/Reuters
Člani tričlanskega predsedstva BiH, Hrvat Željko Komšić, Srb Milorad Dodik in Bošnjak Šefik Džaferović. FOTO: Dado Ruvic/Reuters

 

Kako upočasniti odseljevanje?


Ljudje zapuščajo BiH ne le iz ekonomskih razlogov, temveč zaradi splošne negotovosti za prihodnost otrok, zaradi strahu, kaj bo jutri. »Naloga nas politikov je, da naredimo normalno državo. Če smo politiki krivi za sedanje stanje, se je treba vprašati, kako to, da zmagujejo vedno iste politične elite?«

Oblikovanje oblasti v BiH je demokratična obveznost vladajočih, je dejal sogovornik. BiH namreč niti 13 mesecev po parlamentarnih volitvah še nima vlade. Oblikovanje vlade je en od pogojev, da bo mogoče državo narediti bolj normalno. Glede možnosti, da bi oblikovali funkcionalno vlado, ki bi zmogla izpeljati nujne reforme, Komšić ni velik optimist. 
 

Kako naj države BiH pomagajo na poti v EU in Nato?


»Enostavno. Samo naj počnejo to, kar govorijo. Naj bodo dosledni pri svojem ravnanju. Jasno je, kako politika deluje. Toda, če nam želijo pomagati, naj samo počnejo to, kar govorijo. Če hočete od nas, da gremo v EU, ne pričakujte, da bomo živeli po standardih Sovjetske zveze. Če je Evropa Evropa človekovih pravic, naj bo tako tudi pri nas,« je bil odločen Komšić. Pri temeljnih načelih in vrednotah ne bi smeli popuščati, je dejal. 

Kritike do politike sosed do BiH Komšić ne skriva.»Lahko ste visoki dva metra in soseda pretepate. Ampak, kaj če je sosed tak in on vas tepe? Sosedom je treba privoščiti uspeh, saj je njihov uspeh tudi vaš.« 

Preberite še:

Komentarji: