Bo naslednik Junckerjevega sklada bolj pritegnil Slovenijo?
Nastaja nov program, ki naj bi v sedmih letih sprožil za več kot 650 milijard evrov dodatnih investicij.
Odpri galerijo
Slovenja je bila pri naložbah iz evropskega strateškega sklada le zmerno uspešna. FOTO: Jure Eržen/Delo
Bruselj – Finančni ministri EU so začeli politično razpravo o velikem programu, ki bo v prihodnjem evropskem proračunu za obdobje 2021–2027 nasledil Evropski sklad za finančne naložbe (EFSI).
EFSI, ki ga je idejno zasnoval predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker na začetku mandata, v Bruslju velja za velik uspeh, saj je cilj, za 315 milijard evrov dodatnih naložb, dosegel že junija.
Naslednik Junckerjevega sklada se bo imenoval InvestEU. V njem bo financiranje v obliki posojil in poroštev iz proračuna EU združeno pod eno streho.
Po predlogu bo v proračunu EU zagotovljenih za 38 milijard evrov poroštev za podporo strateškim projektom po Evropi. Z njimi naj bi v obdobju 2021–2027 sprožili za 650 milijard evrov naložb.
Slovenija je bila pri črpanju denarja iz Junckerjevega sklada le zmerno uspešna. Zagotovljeno je bilo financiranje iz EFSI v višini 161 milijonov evrov, ki naj bi sprožilo naložbe v višini 927 milijonov. Slovenija je po deležu vrednosti naložb v BDP med članicami EU na 13. mestu.
Po besedah finančnega ministra Andreja Bertonclja Slovenija glede novega programa pričakuje, da bodo večjo pozornost dobile majhne države tako pri sektorski kot tudi pri regionalni delitvi. Junckerjev sklad je sicer tarča očitkov, da so od njega imele večje države večje koristi.
Evropska investicijska banka (EIB) sicer v okviru Junckerjevega načrta zagotavlja financiranje posameznim projektom, in ne državam. Slovenija si želi, da bi bil denar zagotovljen vsem regijam ne glede na njihovo razvitost.
»Del krivde je na naši strani. Moramo se potruditi in pripraviti projekte, ki jih bo banka sposobna in pripravljena financirati v okviru svoje sheme,« je povedal Bertoncelj. V InvestEU naj bi bilo več trajnostnih projektov pa tudi več spodbujanja inovativnosti v območju z evrom, »ki v primerjavi z ZDA in azijskim bazenom premalo investira v raziskave in razvoj«.
Tu bi Slovenija po ministrovem mnenju lahko odkrila svoje priložnosti.
Glede drugega tira Divača–Koper je minister pojasnil, da še potekajo tehnični pogovori z EIB glede njenega sodelovanja v financiranju tega projekta. »EIB ne zahteva spremembe trase, pogovori potekajo o tehničnih podrobnostih,« je pojasnil Bertoncelj.
Še enkrat je opozoril na nujnost zaprtja finančne konstrukcije do konca maja, da bi Slovenija lahko dobila še preostala odobrena nepovratna evropska sredstva, 109 milijonov evrov z mešanjem finančnih virov (blending). Vlada naj bi v četrtek predstavila investicijski projekt za drugi tir.
EFSI, ki ga je idejno zasnoval predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker na začetku mandata, v Bruslju velja za velik uspeh, saj je cilj, za 315 milijard evrov dodatnih naložb, dosegel že junija.
Naslednik Junckerjevega sklada se bo imenoval InvestEU. V njem bo financiranje v obliki posojil in poroštev iz proračuna EU združeno pod eno streho.
Po predlogu bo v proračunu EU zagotovljenih za 38 milijard evrov poroštev za podporo strateškim projektom po Evropi. Z njimi naj bi v obdobju 2021–2027 sprožili za 650 milijard evrov naložb.
Slovenija je bila pri črpanju denarja iz Junckerjevega sklada le zmerno uspešna. Zagotovljeno je bilo financiranje iz EFSI v višini 161 milijonov evrov, ki naj bi sprožilo naložbe v višini 927 milijonov. Slovenija je po deležu vrednosti naložb v BDP med članicami EU na 13. mestu.
Po besedah finančnega ministra Andreja Bertonclja Slovenija glede novega programa pričakuje, da bodo večjo pozornost dobile majhne države tako pri sektorski kot tudi pri regionalni delitvi. Junckerjev sklad je sicer tarča očitkov, da so od njega imele večje države večje koristi.
Visoka cena kaotičnega brexita za Slovenijo
Po Bertoncljevih izračunih utegne neurejeni brexit zvišati znesek, ki bi ga Slovenija morala vplačati v proračun EU, za 42 milijonov evrov. Njegov izračun temelji na ocenjenem izpadu britanskih vplačil v višini 14 milijard evrov na leto. Vsaka britanska milijarda manj v proračunu EU naj bi Slovenijo stala tri milijone evrov.
Del krivde na slovenski strani
Po Bertoncljevih izračunih utegne neurejeni brexit zvišati znesek, ki bi ga Slovenija morala vplačati v proračun EU, za 42 milijonov evrov. Njegov izračun temelji na ocenjenem izpadu britanskih vplačil v višini 14 milijard evrov na leto. Vsaka britanska milijarda manj v proračunu EU naj bi Slovenijo stala tri milijone evrov.
Evropska investicijska banka (EIB) sicer v okviru Junckerjevega načrta zagotavlja financiranje posameznim projektom, in ne državam. Slovenija si želi, da bi bil denar zagotovljen vsem regijam ne glede na njihovo razvitost.
»Del krivde je na naši strani. Moramo se potruditi in pripraviti projekte, ki jih bo banka sposobna in pripravljena financirati v okviru svoje sheme,« je povedal Bertoncelj. V InvestEU naj bi bilo več trajnostnih projektov pa tudi več spodbujanja inovativnosti v območju z evrom, »ki v primerjavi z ZDA in azijskim bazenom premalo investira v raziskave in razvoj«.
Tu bi Slovenija po ministrovem mnenju lahko odkrila svoje priložnosti.
»EIB ne zahteva spremembe trase drugega tira«
Glede drugega tira Divača–Koper je minister pojasnil, da še potekajo tehnični pogovori z EIB glede njenega sodelovanja v financiranju tega projekta. »EIB ne zahteva spremembe trase, pogovori potekajo o tehničnih podrobnostih,« je pojasnil Bertoncelj.
Še enkrat je opozoril na nujnost zaprtja finančne konstrukcije do konca maja, da bi Slovenija lahko dobila še preostala odobrena nepovratna evropska sredstva, 109 milijonov evrov z mešanjem finančnih virov (blending). Vlada naj bi v četrtek predstavila investicijski projekt za drugi tir.
