Bo Romunija za Evropo zgled ali grozeče svarilo?

Glavno vprašanje je, ali bo notranje razklana država predsedovanje Svetu EU izpeljala brez večjih težav.
Objavljeno
11. januar 2019 16.15
Posodobljeno
11. januar 2019 20.31
Slovesnost ob začetku romunskega predsedstva je potekala z veliko blišča. Predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker je govoril kar o kraljevskem sprejemu. FOTO: Inquam Photos/Reuters
Bruselj – »Notranjih konfliktov ne bi smeli izvažati na evropski oder,« je bilo nedvoumno opozorilo predsednika evropske komisije Jean-Clauda Junckerja romunskemu političnemu razredu.

Med tradicionalnim obiskom komisarske ekipe v glavnem mestu države članice, ki je za pol leta prevzela vajeti Sveta EU, so bili načrti Bukarešte v senci drugih kočljivih notranjih vprašanj, kot so bitka proti korupciji in stanje pravne države.

Konkretno je tarča kritik Bruslja in drugih zakonodaja, ki bi omogočila amnestijo obsojenih za korupcijo. Položaj še otežujejo nesoglasja med levosredinsko vlado in predsednikom države Klausom Iohannisom.

Romunija predseduje Uniji v času velikih pretresov in negotovosti, povezanih z brexitom, volitvami v evropski parlament, migracijsko-azilnimi vprašanji. V prihodnjih mesecih pred koncem parlamentarnega mandata je na mizi še več kot 200 zakonodajnih predlogov.

Glede samega predsedovanja je glavno vprašanje, ali bo izpeljano z mirno roko in brez večjih zapletov. »Povsem se zavedamo razmer v spreminjajoči  se evropski pokrajini. Bomo pošteni posrednik, da naredimo bolj enotno in povezano Evropo,« je razglasila romunska premierka Viorica Dăncilă.

Predsedstvo v notranjemu razmerju moči v EU ni velik akter. Kljub temu lahko v bolj izjemnih primerih z diplomatskimi veščinami pripomore k preboju pri kovanju kakšnega kompromisa.  

»Samo od vas je odvisno, ali bo romunska politika dober zgled ali hudo svarilo,« je na slovesnosti ob prevzemu predsedstva sinoči povedal predsednik evropskega sveta Donald Tusk.

Pričakovanja, da bi Romunija lahko igrala veliko vlogo pri iskanju kompromisov pri najtežjih vprašanjih, kakršna so migracije, že tako ni. 
 

Pred vrati schengna


Velika želja Romunije je , da bi le lahko postala članica schengenskega območja. Kljub izpolnjevanju tehničnih pogojev in pozitivni oceni evropske komisije, so v nekaj članicah  še močni zadržki glede romunskega in bolgarskega vstopa v schengen.     
»Pričakujem, da bo med predsedovanjem sprejet političen dogovor,« je glede tega povedala Dăncilă. Prihaja iz socialdemokratske stranke, v kateri vse niti vleče vplivni vodja Liviu Dragnea, ki je že bil obsojen.

Unijo že tako obremenjuje notranji razvoj na Madžarskem in Poljskem, ki sta obravnavani v postopkih v okviru 7. člena pogodbe o EU glede kršitev temeljnih vrednot. Napredka v obravnavi sicer še ni bilo. Juncker je v Bukarešti jasno povedal, da glede človekovih pravic, bitke korupcije in spoštovanja pravne države kompromisov ne more biti.

Prelomnica predsedstva naj bi bil neuradni vrh EU 29. maja v transilvanskem mestu Sibiu. Zasnovan je bil kot dogodek, na katerem bi EU po brexitu postavila temelja za svojo prihodnosti. Bolj ko se vrh približuje, bolj je jasno, da na njem ne bo moglo priti do nobenega preboja.