
Postanite naročnik | že od 14,99 €

Med ZDA in Venezuelо v zadnjih tednih prihaja do vse več napetosti. Predsednik ZDA Donald Trump je v soboto sporočil, da je treba zračni prostor nad in okoli Venezuele obravnavati kot v celoti zaprt. Dodatnih pojasnil ni dal. V Caracasu so zaradi izjave močno zasrbljeni, saj se ameriška administracija intenzivno pripravlja na ukrepe proti vladi predsednika Nicolasa Madura.
»Vsem letalskim družbam, pilotom, trgovcem z mamili in tihotapcem ljudi, upoštevajte, da je zračni prostor nad in okoli Venezuele popolnoma zaprt,« je Trump zapisal v objavi na družbenem omrežju Truth Social.
Uradniki ZDA, ki jih je kontaktiral Reuters, so bili nad napovedjo presenečeni in niso imeli informacij o morebitni vojaški operaciji glede zaprtja zračnega prostora. Pentagon ni odgovoril na zahteve za komentar, Bela hiša pa dodatnih pojasnil ni podala. Venezuelska vlada je Trumpove izjave obsodila kot »kolonialistično grožnjo« suverenosti države in dejanje, ki je nezdružljivo z mednarodnim pravom.
ZDA že od začetka septembra izvajajo operacijo Southern Spear, uradno namenjeno boju proti tihotapljenju drog iz Južne Amerike. V zadnjih treh mesecih je ameriška vojska ubila več kot 80 domnevnih tihotapcev na približno 20 hitrih čolnih, večinoma venezuelskega izvora, zbrala okoli 12.000 vojakov in ducat vojaških ladij, med njimi največjo letalonosilko na svetu.
Trump je v četrtek napovedal, da bodo ameriške sile zelo kmalu izvedle kopenske napade na domnevne trgovce z mamili, kar je sprožilo strah pred neposredno ameriško intervencijo.
Venezuela te napade označuje kot izvensodne usmrtitve, mednarodni opazovalci pa jih vidijo kot kršitev mednarodnega prava.

ZDA vlado Nicolasa Madura obtožujejo sodelovanja z narkokarteli. Predsednik Trump je Maduro večkrat označil za narko-terorista, ameriška administracija pa je za njegovo prijetje ponudila 50 milijonov dolarjev nagrade, kar je dvakrat več kot za Osamo bin Ladna.
Kartel Cartel de los Soles, ki naj bi ga vodil Maduro in izhaja iz venezuelske vojske, je bil uradno razglašen za teroristično organizacijo. Madura te obtožbe zanika in jih označuje kot »smešno laž«, namenjeno opravičevanju morebitne nezakonite intervencije ZDA.
V odziv na ameriške grožnje je Venezuela močno okrepila obrambno pripravljenost. Oboroženih sil je trenutno okoli 200.000, v nedavni vaji pa je sodelovalo približno dve tretjini razpoložljivih sil, dodatno je usposobljenih in oboroženih do 4,5 milijona civilistov, obrambni minister Vladimir Padrino López je ob 105. obletnici venezuelskega letalstva pozval državljane, naj po potrebi branijo državo z življenjem.

Podporniki Madurove vlade v Caracasu medtem poudarjajo, da nočejo vojne, a mobilizacija prebivalstva in množične vojaške vaje kažejo na pripravljenost na morebitni konflikt.
Kot navaja Reuters, ki se sklicuje na šest različnih virov, se venezuelska vojska ne more kosati z ameriško, saj je zaradi pomanjkanja usposabljanja, nizkih plač in zastarele opreme, zelo oslabljena.
Navadni vojaki zaslužijo le 100 dolarjev mesečno, kar je petkrat manj kot je potrebno za preživetje povprečne družine.
Zaradi tega so dezertacije pogoste in bi se v primeru ameriškega napada lahko povečale.
V zadnjih letih je vojska pridobila izkušnje predvsem pri obvladovanju neoboroženih civilistov med protesti.
Vlada trdi, da je v milicah usposobljenih 8 milijonov civilistov, a po ocenah virov bi se v resnici odzvalo le nekaj tisoč pripadnikov obveščevalnih služb, oboroženih podpornikov vladajoče stranke in članov milic.
Opremo venezuelske vojske sestavljajo predvsem ruski sistemi, stari več desetletij.
V primeru ameriškega zračnega ali kopenskega napada načrtuje Venezuela zgolj gverilski odpor, še navaja Reuters.
Strokovnjaki ocenjujejo, da popolna ameriška invazija ni verjetna, saj bi lahko prerasla v dolgotrajno vojno, podobno vietnamski.
Verjetnejši so ciljani zračni napadi na infrastrukturo za tihotapljenje drog ali raketni napadi. Cilj bi lahko bil tudi destabilizirati vodstvo PSUV, a hkrati obstaja tveganje, da bi se razdeljeni Venezuelci ponovno združili okoli Madurove vlade.
Analitiki poudarjajo, da Trump pogosto uporablja strategijo »stopnjevanje za pogajanja« z grožnjami poskuša prisiliti nasprotnika v pogovore, preden pride do neposrednega spopada. Po poročanju ameriškega medija Axios je Trump tudi Maduru ponudil možnost pogajanj.
Ameriško zaprtje zračnega prostora, obsežna vojaška mobilizacija in grožnje kopenskih napadov predstavljajo najresnejšo eskalacijo konfliktov ZDA z Venezuelo v zadnjih letih. Madurova vlada se odziva s vojaško in civilno mobilizacijo, medtem ko mednarodni opazovalci opozarjajo na tveganja kršitev mednarodnega prava in možne destabilizacije regije.
Za zdaj ostaja negotovo, ali bo prišlo do dejanskih kopenskih napadov, ali bo Trump po svoji strategiji stopnjevanja konflikt uporabil predvsem kot pogajalsko sredstvo.
Komentarji