Porošenko razglasil vojno stanje v Ukrajini do 25. januarja

Slovensko zunanje ministrstvo je izrazilo globoko zaskrbljenost zaradi povečevanja napetosti med Rusijo in Ukrajino zaradi incidenta v Azovskem morju.

Objavljeno
26. november 2018 06.53
Posodobljeno
26. november 2018 18.52
Tovornjak pelje mimo plovil, zasidranih v Odesi. FOTO: Volokin Yevgeny/Reuters
S. S., A. I., STA
S. S., A. I., STA
Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je za nedeljski incident z ukrajinskimi vojaškimi ladjami v Kerškem prelivu blizu Krima danes obdolžil Kijev in ruska stran trdi, da je delovala v skladu z zakonodajo. Lavrov je zatrdil, da je šlo za načrtovano provokacijo ukrajinske oblasti, ki je tako kot vedno računala na »slepo podporo ZDA in Evrope«.

Ukrajina je Zahod pozvala k novim sankcijam proti Rusiji. Po njihovem mnenju ni dvoma, da je bil incident namerno izzvan in izveden na ukaz ukrajinskega vodstva. Moskva je zaradi incidenta na zunanje ministrstvo poklicala visokega ukrajinskega diplomata.

Ukrajinska vojska je v stanju pripravljenosti, parlament pa je na zahtevo ukrajinskega predsednika Petra Porošenka danes popoldne glasoval o uvedbi vojnega stanja za 60 dni in ga tudi razglasil do 25. januarja. Da bo dekret začel veljati, ga mora potrditi še ukrajinski parlament, ki bo o tem odločal danes.

A to po Porošenkovih besedah ne pomeni »napovedi vojne«. »Ukrajina se ne namerava boriti z nikomer,« je dejal. Predsednik je ruska dejanja sicer označil za »neizzvana in nora«.  

image
Napetosti med državama so vzniknile v Črnem morju in Azovskem morju ob Krimu, ki ga je Rusija aneksirala leta 2014. FOTO: Volokin Yevgeny/Reuters


Slovensko zunanje ministrstvo izrazilo »globoko zaskrbljenost«


Zaradi povečanih napetosti med državama je bil sklican izredni sestanek Varnostnega sveta Združenih narodov. Evropska unija in Nato sta obe strani pozvala k zadržanosti. »Pričakujemo, da Rusija znova vzpostavi svobodni prehod čez Kerški preliv, vse pa pozivamo k čim večji zadržanosti, da se takoj zmanjšajo napetosti,« je v izjavi sporočila tiskovna predstavnica EU Maja Kocijančič.

Tiskovna predstavnica Nata Oana Lungescu je prav tako strani pozvala k zadržanosti in zmanjšanju napetosti ter dodala, da je zavezništvo v stiku z ukrajinsko oblastjo. Poudarila je, da Nato v polnosti podpira suverenost in ozemeljsko celovitost Ukrajine, vključno s pravico plovbe v njenih ozemeljskih vodah. Rusijo je pozvala, da v skladu z mednarodnim pravom zagotovi nemoten dostop do vseh ukrajinskih pristanišč v Azovskem morju, ki leži severovzhodno od Krima in južno od ukrajinskih regij, ki so delno v rokah proruskih separatistov.

Slovensko zunanje ministrstvo je izrazilo globoko zaskrbljenost zaradi povečevanja napetosti med Rusijo in Ukrajino zaradi incidenta v Azovskem morju. Rusijo so pozvali, naj omogoči prosto plovbo v Kerški ožini, poudarili pa so tudi polno podporo suverenosti in ozemeljski celovitosti Ukrajine, so objavili na Twitterju.

image
Zaradi povečanih napetosti med državama je bil sklican izredni sestanek Varnostnega sveta Združenih narodov. FOTO: Seth Wenig/Ap


Nemški zunanji minister Heiko Maas je povedal, da si bosta Nemčija in Francija skupaj prizadevali, če bo treba tudi kot posrednici, da ta incident ne bi prerasel v resno krizo. Še danes se bodo sicer predstavniki zunanjih ministrstev Nemčije, Francije, Rusije in Ukrajine v Berlinu sestali na srečanju, ki je bilo načrtovano že pred časom. Poudaril je še, da konflikt na Krimskem polotoku in na vzhodu Ukrajine »ogroža varnost v Evropi in da se bosta obe državi zavzeli, da bi končno našli politično rešitev, ki bi jo morali že dolgo nazaj«.

Nemčija in Francija sta ob tem zahtevali tudi vrnitev ukrajinskih ladij in izpustitev ukrajinskih vojakov, ki jih je po incidentu v Azovskem morju zajela ruska mornarica. Velika Britanija je medtem obsodila »rusko dejanje agresije pri zavzetju treh ukrajinskih ladij in njihovih posadk«. Ta incident predstavlja dodatne dokaze ruskega obnašanja, ki destabilizira območje.

Tudi EU je zahtevala izpustitev vseh zajetih pomorščakov. V uradu visoke zunanjepolitične predstavnice EU Federice Mogherini so poudarili, da mora Rusija v skladu z mednarodnim pravom vse ladje spustiti skozi Kerško ožino. Tudi Ukrajino so posvarili pred prenagljenimi odzivi. Predsednik Evropskega sveta Donald Tusk pa je na Twitterju obsodil rusko uporabo sile v Azovskem morju. »Ruske oblasti morajo vrniti ukrajinske mornarje, ladje in se vzdržati nadaljnjih provokacij,« je izpostavil.

Na izrednem zasedanju so se na Dunaju sestali tudi predstavniki držav članic Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse), ki ima sicer svojo misijo v Ukrajini. Rusija in Ukrajina sta obe članici Ovseja.

Jeza zaradi ruskega dejanja se je čez noč preselila tudi na ukrajinske ulice, saj se je okoli 150 ljudi zbralo na protestih pred ruskim veleposlaništvom v Kijevu, kjer so zažgali diplomatski avtomobil. »Jezni smo. Vse diplomatske stike s to državo bi morali prekiniti že davno,« je dejal za Reuters eden izmed protestnikov.


»Vojna v Ukrajini še traja«


Zveza Nato je pozvala Rusijo, naj takoj izpusti ukrajinske mornarje in ladje, ki jih je zajela v nedeljo v Kerški ožini. Prav tako naj Ukrajini zagotovi nemoten dostop do njenih pristanišč v Azovskem morju, je sporočil generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg.

»Nobenega opravičila ni za uporabo vojaške sile proti ukrajinskim ladjam in mornariškemu osebju,« je dejal Stoltenberg po današnjem nujnem zasedanju Komisije Nato - Ukrajina. »Pozivamo k miru in k zadržanosti,« je dejal. »Kar smo videli včeraj, je telo nevarno. Vse zaveznice so izrazile polno podporo ukrajinski ozemeljski celovitosti in suverenosti,« je poudaril Stoltenberg.

»Ta incident nas opominja, da vojna v Ukrajini še traja,« je še dodal Stoltenberg. »Rusija pa mora razumeti, da imajo njena dejanja tudi posledice,« je opozoril.


Kaj se je zgodilo?


Napetosti med državama so vzniknile v Črnem morju in Azovskem morju ob Krimu, ki ga je Rusija aneksirala leta 2014. Rusija je Ukrajino obtožila, da so njene ladje nelegalno vstopile v teritorialne vode. ​Ruska oblast je sporočila, da so ruski obmejni stražarji za zaustavitev ukrajinskih vojaških ladij, ki so po njihovih trditvah nezakonito vstopile v ruske vode, uporabili orožje. Pri tem so se vkrcali na plovila in jih pregledali. Trem ukrajinskim mornarjem so nudili zdravniško pomoč zaradi poškodb, ki niso bile smrtno nevarne, je sporočila ruska obveščevalna služba FSB.

Po trditvah FSB imajo dokaz, da je Ukrajina hotela izvesti provokacijo in sprožiti konfliktno situacijo. Orožje so uporabili, da bi prisilili ukrajinske vojaške ladje, da so se ustavile, saj so izvajale »nevarne manevre«. Ukrajinske ladje zdaj zadržujejo v pristanišču Kerč na Krimskem polotoku, ki si ga je Moskva priključila leta 2014, navaja agencija Reuters.

image
Podporniki Ukrajine zahtevajo, da se Rusija umakne. FOTO: Volokin Yevgeny/Reuters


Ukrajinska mornarica je sporočila, da sta bili dve manjši vojaški ladji in vlačilec na poti skozi Kerški preliv, ki povezuje Črno in Azovsko morje. Ukrajina pravi, da so Rusi poskušali prestreči ladje, ki so se odpravile proti ožini Kerč, a se je pod most postavil tanker in preprečil plutje. Rusija je vpoklicala dve vojaški letali in helikopterja. 

Ukrajina je nato sporočila, da so ladje onesposobili, ko so poskušali zapustiti območje, in da je bilo v incidentu ranjenih šest oseb, med njimi dva huje. Rusija je potrdila, da je ena izmed izvidniških ladij uporabila silo, da je zasegla tri ukrajinske ladje, da pa so bili pri tem ranjeni le trije ljudje. Ukrajina še trdi, da je Rusijo obvestila o prehodu ladij.

image
Protestniki so zažgali diplomatski avtomobil. FOTO: Stringer/Reuters


Azovsko morje, prizorišče zadnjih napetosti


Azovsko morje je celinsko morje, ki ga obdajajo Ukrajina s polotokom Krim in Rusija. S Črnim morjem je povezano s 15 kilometrov širokim Kerškim prelivom, ki je pomembna pomorska pot za trgovske in potniške ladje obeh držav. S 14 metri je najbolj plitvo morje na svetu, je pa tudi majhno, saj je kakih 360 kilometrov dolgo in 180 kilometrov široko.

To celinsko morje na severu in zahodu obdaja Ukrajina, na vzhodu Rusija, na jugozahodu pa ukrajinski polotok Krim, ki si ga je Moskva priključila leta 2014. Sega tudi do juga Doneškega bazena, regije na vzhodu Ukrajine pod nadzorom proruskih upornikov.

Dogovor, ki sta ga Rusija in Ukrajina podpisali decembra 2003, zagotavlja skupno upravljanje Azovskega morja in Kerškega preliva. Ne določa pa morske meje med državama. Z mednarodno nepriznano priključitvijo Krima marca 2014 je Rusija pridobila nadzor na obeh straneh preliva. Maja letos je odprla 19 kilometrov dolg most preko preliva, s katerim je povezala Krim s celinsko Rusijo.