Bo ZDA, Ukrajini in Evropi uspelo premostiti razlike?

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je v Berlinu sestal z visokimi predstavniki administracije ameriškega predsednika Donalda Trumpa, jutri pa ga čaka podobno srečanje z evropskimi voditelji. Glavni cilj obeh sestankov je čim bolj uskladiti stališča ameriške, evropske in ukrajinske strani o tem, s kakšnim mirovnim predlogom soočiti Rusijo.

Pogovori Zelenskega in drugih članov ukrajinske delegacije s Trumpovimi posebnim odposlancem za mir Stevom Witkoffom ter predsednikovim zetom Jaredom Kushnerjem so bili poskus Kijeva, da bi odpravil obstoječa nesoglasja z ameriško stranjo.

Ukrajinski predsednik se je ta mesec znašel pod velikim pritiskom ZDA, naj sprejme Trumpov mirovni načrt, ki vključuje za Ukrajino težko prebavljive menjave ozemelj. V Berlin je po poročanju AFP pripotoval pripravljen na »dialog z Američani« ter z upanjem, da bodo ZDA podprle ukrajinski predlog o zamrznitvi vojne na trenutni črti. Rusija, nasprotno, je zahtevala popoln umik ukrajinskih sil iz Doneškega bazena.

Pripravljeni so se odpovedati Natu

»Računamo na konstruktivne pogovore,« je Zelenski zapisal v objavi na omrežju x, še pred tem pa v pogovoru s tujimi novinarji potrdil, da je Ukrajina v zameno za trdna dvostranska varnostna jamstva ZDA, evropskih in drugih zahodnih držav pripravljena opustiti željo po vstopu v Nato. »To je kompromis z naše strani,« je poudaril. Konec tedna je več zahodnih medijev poročalo, da bi lahko Ukrajina skladno z najnovejšim osnutkom ameriškega mirovnega načrta v Evropsko unijo vstopila že januarja 2027.

Ob tem so navedli tudi evropske diplomatske vire, ki so to možnost zavrnili kot nerealistično. Ukrajina je ameriški strani prejšnji teden poslala dopolnjen osnutek mirovnega načrta, ki pa ga v Washingtonu do danes niso komentirali.

Witkoff in Kushner sta na tokratne pogovore prispela kljub opozorilom Trumpa, da ZDA ne nameravajo več »izgubljati časa«. Z razpletom današnjih pogovorov bo Zelenski jutri v Berlinu predvidoma seznanil še evropske voditelje, med njimi nemškega kanclerja Friedricha Merza, britanskega premiera Keira Starmerja, generalnega sekretarja Nata Marka Rutteja ter predsednico evropske komisije Ursulo von der Leyen.