Bodo morali najbolj škodljivi bankirji v zapor?

Francosko zavzemanje za davek na finančne transakcije se zdi kot nadaljevanje bitke pri Waterlooju, saj osemdeset odstotkov hitrih računalniških transakcij opravijo iz Londona. A tudi Britanija jo je skupila med zadnjo krizo, zato vlada pripravlja obračun s svojimi preveč pogoltnimi bankirji.

Obraz britanske finančne krize, zaradi katere se je morala tudi Velika Britanija bojevati s hudimi težavami, je sir Fred Goodwin, nekdanji predsednik uprave Royal Bank of Scotland, ki jo je morala država leta 2008 reševati z več kot 45 milijardami funtov. »Fred the Shred« (Fred Raztrgovalec), kot ga imenujejo britanski mediji, pa se je pri komaj petdesetih letih vseeno poslovil s 342 tisoč funtov letne pokojnine. Če bo vlada Davida Camerona dosegla svoje, bo nesposobnežem (lopovom?) takšnega formata v prihodnje težje.

Britanski finančni minister George Osborne namreč pripravlja zakonodajo, ki bo v Veliki Britaniji, če jo bodo sprejeli, kaznovala »korporativne prestopke.« Ni videti nobenega razloga, zakaj je ne bi sprejeli, saj vse tri velike britanske stranke – vladni torijci in liberalni demokrati ter opozicijski laburisti – soglašajo, da je treba »debele mačke« tleskniti po tacah, še posebej, ker v londonskem Cityju pravkar razdeljujejo svoje razvpite letne bonuse, medtem ko se britansko gospodarstvo še naprej ne more dobro pobrati, mnoga gospodinjstva pa so prezadolžena. Časopis Daily Mail poroča, da finančno ministrstvo predlaga preiskavo vseh direktorjev »sistemsko pomembnih finančnih ustanov«, katerih delovanje je prineslo veliko škodo gospodarstvu.

Podrobnosti še usklajujejo z britansko centralno banko in službo za nadzor nad finančnimi trgi FSA, vladajoča stranka pa se že zavzema, da bi bankirji, ki so povzročili največjo škodo, dobili tudi zaporno kazen. »Sir Fred Goodwin je zlomil eno največjih britanskih bank in odkorakal z velikansko pokojnino,« uvedbo nove zakonodaje opravičuje torijec Matthew Hancock, nekdanji šef kabineta finančnega ministra Osborna. »Grožnja kazenskega pregona bo v podzavesti tistih, ki so jim zaupane ustanove nacionalne pomembnosti.. Naš cilj je, da bi direktorji bolj premislili o posledicah svojih dejanj in kulturo financ spremenili tako, da bo varnejša za vse nas.«

Velikanska povečanja plač bančnih direktorjev

Namesto da bi kaznovali kar vso finančno industrijo počez, kot se zavzemajo Francozi, bi Britanci radi poklicali na odgovornost samo tiste, ki so pomagali zakuhati krizo. »Ob dejstvu, da nobenega posameznika niso razglasili zakonsko odgovornega za napake, se kar samo ponuja vprašanje: če pod sedanjimi pravili ne moremo ukrepati, ali ne bi morali spremeniti pravil?« se sprašuje predsednik FSA Adain Turner, britanski minister za gospodarstvo Vince Cable pa se poleg tega zavzema še za zakonodajo, ki bi delničarjem omogočila veto na višino plača menedžerjev.

Poročajo, da so lani v sto podjetjih najpomembnejšega borznega indeksa londonske borze FTSE direktorjem povečali plače za 49 odstotkov, posebna britanska komisija za preiskovanje (pre)visokih plač pa je nedavno objavila, da direktorji finančne ustanove Barclay's danes dobijo za 5000 odstotkov več kot so prejemali pred tridesetimi leti. zato predlagajo, da naj banke in drugi javnost seznanjajo s svojo plačilno politiko in še posebej z razlikami med vodilnimi in povprečnimi plačami. V sto podjetjih kotacije indeksa FTSE so bile plače vodilnih leta 1980 štirinajstkrat višje od britanskega povprečja, danes pa so večje že 75-krat.

Britanska akcija pa bo zagotovo v vsem demokratičnem kapitalističnem svetu spodbudila razprave, kako kaznovati prestopke, ne pa tudi slabe poslovne odločitve, pa tudi, če s tem res kaznujejo prave krivce za finančne krize minulih let. Ni malo takšnih, ki menijo, da se pravi krivci skrivajo za ljudsko jezo, usmerjeno na bankirje. Po njihovem se ti v ZDA ne bi mogli tako poigravati z denarjem svojih strank, če jim ne bi hrbtov varovala agresivna politika zagotavljanja lastništva nad nepremičninami tudi med najrevnejšimi, ki so jo vodile vse vlade od Billa Clintona naprej, v Evropi pa je politični pritisk ter obrestna politika, ki je državne obveznice razglašala za posle brez tveganja, denar usmerjal v države kot Grčija in druge članice »Kluba Med«.

Tudi samo kaznovanje razvpitih direktorjev je težavno, FSA tako celo pri »Fredu Raztrgovalcu« ni našla trdnih dokazov za disciplinski postopek, ampak samo »grobi« vodstveni slog, britanski poznavalci pa dodajajo, da je izjemno težko obsoditi direktorje celo v primerih, ko so posredno krivi za izgubo človeških življenj. Medtem pa ameriškim bankirjem tudi brez takšne zakonodaje zmanjšujejo dohodke. Poročajo, da bodo pri številnih finančnih ustanovah kot Goldman Sachs, Morgan Stanley, J. P. Morgan Chase letošnji bonusi najnižji od leta 2008, ko je izbruhnila kriza. Kljub temu pa še ni treba nastavljati ramen za neutolažljive bankirje. Kot so izračunali pri časopisu Wall Street Journal, si bo 34 največjih bank razdelilo za 159 milijard dolarjev kompenzacij in bonusov namesto 172 milijard, ki so jih načrtovali. Čeprav so bili v dobrih letih navajeni na precej več, bo povprečni partner teh podjetij domov za bonus še vedno odnesel šestštevilčno vsoto, poleg milijonov dolarjev letne plače seveda.