Bolgarija pogojno podpira evropsko pot Skopja in Tirane
Priključitev Severne Makedonije k Natu naj bi bila odvisna le še od odločitve Španije.
Odpri galerijo
Premier Zoran Zaev je vse stavil na približevanje Severne Makedonije k EU in Natu. FOTO: Ognen Teofilovski/Reuters
Bolgarski parlament podpira Skopje in Tirano na njuni evropski poti. Podpora ni brezpogojna. Sofija od Skopja zahteva, naj brez odlašanja in učinkovito izvaja sporazum o prijateljstvu, od Tirane pa pričakuje maksimalno spoštovanje pravic bolgarske manjšine v Albaniji.
Premier Severne Makedonije Zoran Zaev je napovedal, da bodo prihodnje leto parlamentarne volitve tri mesece pred rokom. Vlada pričakuje, da bo 17. oktobra na vrhu voditeljev EU v Bruslju dobila zeleno luč za začetek pristopnih pogajanj, ljudem pa želi pokazati, kakšen vpliv imata EU in Nato na rast makedonskega gospodarstva in odpiranje novih delovnih mest.
Kot je opozoril, v prihodnosti ni mogoče računati na reprizo "medenih mescev", ki so jih doživeli v Bolgariji, na Hrvaškem ali v Romuniji, ko so postale članice Nata in odprle pristopna pogajanja z EU. Zato vlada vse stavi na redne volitve. Po navedbah Zaeva je priključitev Severne Makedonije k Natu odvisna le še od odločitve Španije.
Čeprav gre za predlog deklaracije, je mogoče sklepati iz izjav premierja Bojka Borisova in predsednika Rumena Radeva, da bodo Bolgari iskali dlako v jajcu, če jim bodo to dopustili veliki igralci. Ne glede na to, da sta Borisov in Radev, ki si delita oblast, tradicionalna politična tekmeca, molče soglašata o ključnih vprašanjih.
V skladu s sporazumom o prijateljstvu, dobrososedskih odnosih in sodelovanju, ki sta ga Severna Makedonija in Bolgarija podpisali 1. avgusta 2017, sta državi ustanovili številne mešane komisje. Kot smo že poročali, se je zapletlo v strokovni komisiji za zgodovinska in izobraževalna vprašanja.
Če bo komisija dosegla kompromis o velikih zgodovinskih osebnostih, ki si jih prisvajajo tako Bolgari kot Makedonci, Sofija zahteva od Skopja, naj dogovor v čim krajšem času vključi v šolske programe in učbenike. Bolgarski parlamentarci zahtevaja od Skopja, naj prepreči vse oblike sovražnega govora zoper Bolgarijo in državljane Severne Makedonije, ki so se izrekli za Bolgare. To velja tako za makedonske medije kot tudi za spominska obeležja.
Kar zadeva spoštovanje pravic bolgarske manjšine v Albaniji, Sofija zahteva od Tirane, da omogoči njenim pripadnikom izobraževanje v bolgarščini kot maternem jeziku v vseh delih države, kjer živijo Bolgari. Parlamentarci zahtevajo tudi nov popis prebivalstva v Albaniji, ki bo prikazal objetivno sliko etnične sestave v državi.
Premier Severne Makedonije Zoran Zaev je napovedal, da bodo prihodnje leto parlamentarne volitve tri mesece pred rokom. Vlada pričakuje, da bo 17. oktobra na vrhu voditeljev EU v Bruslju dobila zeleno luč za začetek pristopnih pogajanj, ljudem pa želi pokazati, kakšen vpliv imata EU in Nato na rast makedonskega gospodarstva in odpiranje novih delovnih mest.
Kot je opozoril, v prihodnosti ni mogoče računati na reprizo "medenih mescev", ki so jih doživeli v Bolgariji, na Hrvaškem ali v Romuniji, ko so postale članice Nata in odprle pristopna pogajanja z EU. Zato vlada vse stavi na redne volitve. Po navedbah Zaeva je priključitev Severne Makedonije k Natu odvisna le še od odločitve Španije.
Sovražni govor zoper Bolgarijo
Čeprav gre za predlog deklaracije, je mogoče sklepati iz izjav premierja Bojka Borisova in predsednika Rumena Radeva, da bodo Bolgari iskali dlako v jajcu, če jim bodo to dopustili veliki igralci. Ne glede na to, da sta Borisov in Radev, ki si delita oblast, tradicionalna politična tekmeca, molče soglašata o ključnih vprašanjih.
V skladu s sporazumom o prijateljstvu, dobrososedskih odnosih in sodelovanju, ki sta ga Severna Makedonija in Bolgarija podpisali 1. avgusta 2017, sta državi ustanovili številne mešane komisje. Kot smo že poročali, se je zapletlo v strokovni komisiji za zgodovinska in izobraževalna vprašanja.
Šolanje manjšine v bolgarščini
Če bo komisija dosegla kompromis o velikih zgodovinskih osebnostih, ki si jih prisvajajo tako Bolgari kot Makedonci, Sofija zahteva od Skopja, naj dogovor v čim krajšem času vključi v šolske programe in učbenike. Bolgarski parlamentarci zahtevaja od Skopja, naj prepreči vse oblike sovražnega govora zoper Bolgarijo in državljane Severne Makedonije, ki so se izrekli za Bolgare. To velja tako za makedonske medije kot tudi za spominska obeležja.
Kar zadeva spoštovanje pravic bolgarske manjšine v Albaniji, Sofija zahteva od Tirane, da omogoči njenim pripadnikom izobraževanje v bolgarščini kot maternem jeziku v vseh delih države, kjer živijo Bolgari. Parlamentarci zahtevajo tudi nov popis prebivalstva v Albaniji, ki bo prikazal objetivno sliko etnične sestave v državi.
