
Postanite naročnik | že od 14,99 €

Bolivija danes odloča o novem predsedniku države. V drugem krogu volitev se bosta pomerila dva kandidata desnega političnega pola – senator Rodrigo Paz Pereira, naslednik politične dinastije, in nekdanji predsednik Jorge Quiroga. Z volitvami se zaključuje skoraj dve desetletji trajajoče obdobje vladavine socialistov, medtem ko državo pretresata gospodarska kriza in nezadovoljstvo prebivalstva.
Drugi krog sledi avgustovskemu prvemu krogu splošnih volitev, na katerih so volivci izbirali tudi člane parlamenta in senata. Takrat je presenetil poraz Gibanja za socializem (MAS), stranke nekdanjega predsednika Eva Moralesa. Njegov naslednik Luis Arce se po neuspešnem mandatu ni odločil za ponovno kandidaturo.
PREBERITE ŠE -> V Boliviji umorjen domnevni vodja slovenske celice Kavaškega klana

Morales, ki je Bolivijo vodil med letoma 2006 in 2019, je državo sprva popeljal v gospodarsko rast z nacionalizacijo naftne in plinske industrije. A po vrsti zgrešenih investicij in pod Arcejevim vodenjem so se razmere poslabšale – inflacija in pomanjkanje goriva sta postala stalnica, razkol med nekdanjima zaveznikoma pa je dodatno oslabel položaj socialistov.
Čeprav Morales med avtohtonimi prebivalci in podeželskimi skupnostmi še vedno uživa znatno podporo, je stranka MAS avgusta izgubila 73 od 130 sedežev v parlamentu in ohranila le dva. Največ mest sta osvojili Krščanska demokratska stranka (PDC) in desno zavezništvo LIBRE – Svoboda in demokracija, ki imata po 49 oziroma 39 sedežev.

V drugi krog se z izhodiščem favoritizira 58-letni Rodrigo Paz Pereira, kandidat PDC in sin nekdanjega predsednika Jaimeja Paza Zamore. Po podatkih francoske tiskovne agencije AFP se predstavlja kot zmeren reformist, ki zagovarja nižje davke, odpravo uvoznih dajatev ter "kapitalizem za vse, ne le za peščico". Kljub temu mu nasprotniki očitajo preveliko bližino do nekdanjih socialističnih struktur.
Njegov tekmec, 65-letni Jorge "Tuto" Quiroga, je nekdanji član PDC in zagovornik neoliberalnih reform. Izobraževal se je v ZDA, deloval pri podjetju IBM ter med letoma 2001 in 2002 že vodil državo. Ob zmagi napoveduje privatizacijo, znižanje javne porabe in odločen prelom z gospodarsko politiko socialistov. Podporo uživa predvsem med premožnejšimi Bolivijci evropskega porekla, nasprotniki pa ga vidijo kot simbol družbenih in rasnih neenakosti.
Volitve v Boliviji tako zaznamuje spopad dveh različic desnice – ene, ki prisega na postopne reforme, in druge, ki napoveduje radikalni preobrat.
Komentarji