Borrell ostro nad evropsko komisijo: Na področju zunanje politike je zmeda

Nekdanji visoki predstavnik Evropske unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Josep Borrell je doslej najostreje javno kritiziral vse večjo vlogo evropske komisije na področju diplomacije in obrambe, poroča Politico. Po njegovem mnenju komisija presega pristojnosti, ki jih določajo evropske pogodbe, in povzroča nejasnosti glede tega, kdo v resnici zastopa Evropsko unijo na mednarodnem prizorišču.

V intervjuju za Politico je Borrell opozoril, da se pristojnosti evropske komisije vse bolj prekrivajo z nalogami Evropske službe za zunanje delovanje (EEAS), diplomatskega organa EU, ki ga je vodil med letoma 2019 in 2024. Po njegovih besedah je takšno prepletanje odgovornosti povzročilo »precejšnjo zmedo« v evropskem sistemu zunanje politike. »Evropska komisija ne govori v imenu Evropske unije. Predstavlja zgolj samo sebe,« je poudaril.

Opozorilo pred preseganjem pristojnosti

Borrellove izjave predstavljajo doslej najjasnejšo javno kritiko dolgoletnega institucionalnega spora, ki se je zaostril v času predsednice evropske komisije Ursule von der Leyen. Čeprav so številni sedanji in nekdanji evropski uradniki neuradno opozarjali, da komisija postopoma širi svoj vpliv na področju diplomacije, je Borrell prvi nekdanji visoki predstavnik, ki odkrito trdi, da izvršna veja EU presega meje, določene z evropskimi pogodbami.

Evropski komisar okrcal Slovenijo: Bruselj pričakuje neodvisen Skok

Izkušeni španski politik, nekdanji zunanji minister Španije in predsednik evropskega parlamenta je bil predhodnik sedanje visoke predstavnice Kaje Kallas. Tako kot ona je imel tudi sam večkrat napet odnos s predsednico komisije.

Kritike zaradi odnosa do Izraela

Borrell je znan po svojih neposrednih stališčih, še posebej glede konflikta na Bližnjem vzhodu. V preteklosti je ostro kritiziral izraelsko ravnanje v Gazi ter Izrael obtožil genocida in izvajanja največjega etničnega čiščenja po koncu druge svetovne vojne.

Po njegovem mnenju evropska komisija tudi danes vodi samostojno zunanjepolitično agendo do Izraela. Kot primer je navedel obisk evropske komisarke za Sredozemlje Dubravke Šuice v Izraelu, kjer se je srečala z izraelskimi predstavniki le nekaj dni po tem, ko je izraelski zunanji minister Gideon Sar prekinil stike z visoko predstavnico EU Kajo Kallas.

Po Borrellovem mnenju evropska komisija presega pristojnosti, ki jih določajo evropske pogodbe, in povzroča nejasnosti glede tega, kdo v resnici zastopa Evropsko unijo na mednarodnem prizorišču. FOTO: Lukasz Glowala/Reuters

Izrael je to po poročilih storil zato, ker naj bi Kallasova primerjala izraelsko ravnanje s Palestinci z apartheidom v Južni Afriki. »S kakšno avtoriteto lahko evropska komisarka obišče Izrael in govori o odličnih odnosih med EU in Izraelom ter o izraelskem prispevku k miru in stabilnosti, medtem ko je uradni predstavnici EU za zunanjo politiko vstop v državo onemogočen?« se je vprašal Borrell.

Nekdanji diplomat dalje opozarja, da evropske pogodbe jasno razlikujejo med zunanjimi odnosi Evropske unije in skupno zunanjo ter varnostno politiko. Komisija je po njegovih besedah pristojna za politike, ki imajo mednarodno razsežnost, denimo trgovino, razvojno pomoč ali širitev. Povsem drugače pa je pri oblikovanju skupnih političnih stališč glede vojn, kriz ali mednarodnih konfliktov.

Vprašanja in odgovori o dražjih nakupih s Temuja, Amazona, Sheina ...

»Eno je izvajanje politik z zunanjim učinkom, nekaj povsem drugega pa je določanje stališč Evropske unije glede vojne z Iranom, izraelsko-palestinskega konflikta ali drugih kriz na Bližnjem vzhodu. Če želiš oblikovati skupno zunanjo politiko, moraš iti v Svet EU, kjer imajo države članice pristojnosti na tem področju,« je dejal.

Spori tudi na področju obrambe

Borrell meni, da se podobno dogaja tudi pri obrambni politiki. Po njegovem mnenju je evropska komisija z ustanovitvijo funkcije evropskega komisarja za obrambo še dodatno posegla na področje, ki ostaja v pristojnosti držav članic.

Leta 2024 je Ursula von der Leyen za prvega evropskega komisarja za obrambo imenovala nekdanjega litovskega premierja Andriusa Kubiliusa. Med njegove ključne naloge je uvrstila oblikovanje Evropske obrambne unije.

Po Borrellovem mnenju evropska komisija tudi danes vodi samostojno zunanjepolitično agendo do Izraela. FOTO: Yves Herman/Reuters

Borrell opozarja, da bi moral biti komisar pristojen predvsem za razvoj obrambne industrije, ne pa za oblikovanje obrambne politike. »Če bi bil danes še vedno visoki predstavnik EU in bi sedel na sestanku, kjer bi nekdo napovedal gradnjo Evropske obrambne unije, bi se počutil precej nelagodno,« je dejal.

Po njegovem prepričanju takšne naloge evropske pogodbe zaupajo visokemu predstavniku za zunanje zadeve in varnostno politiko, zato so institucionalni konflikti neizogibni.

Boj za bruseljske milijarde se zaostruje

Borrell je prepričan, da je treba razmerja med institucijami jasno opredeliti. Obrambna politika je po njegovih besedah medvladno področje, kjer imajo odločilno besedo države članice, ne pa evropska komisija. »To je realnost. Evropska komisija si ne more prizadevati postati nekakšen evropski Pentagon,« je sklenil.

Evropska komisija na njegove izjave za zdaj ni podala uradnega odziva.