Bosna v negotovosti čaka na naslednje dejanje Milorada Dodika

Tudi več mesecev po razrešitvi Milorada Dodika s položaja predsednika Republike Srbske nad Bosno in Hercegovino visi senca negotovosti. Država se sprašuje, kaj jo čaka po novembrskih volitvah, na katerih bodo prebivalci večinsko srbske entitete izbirali zamenjavo za Dodika, hkrati se pripravlja na posledice napovedanega referenduma o njegovi razrešitvi. V igri je več scenarijev, strokovnjaki in opazovalci pa opozarjajo, da se 66-letni obsojeni in mednarodno sankcionirani politik ne bo kar tako odpovedal svojemu vplivu.

Obsodba Milorada Dodika zaradi neupoštevanja odločitev visokega predstavnika mednarodne skupnosti Christiana Schmidta na leto dni zapora in šest let prepovedi opravljanja političnih funkcij je v Bosni in Hercegovini spomladi povzročila pretres, a spremenila bolj malo. Dodik si je s plačilom 18.000 evrov kazni kupil svobodo, in tudi če uradno ni več predsednik manjše od dveh entitet, ki sestavljata Bosno in Hercegovino, še vedno vleče vse ključne poteze.

»Dodik je bil morda razrešen s položaja s sodno odločbo, pod velikim pritiskom mednarodnih akterjev [...], vendar infrastruktura njegove politične moči ostaja nedotaknjena. Njegova Zveza neodvisnih socialdemokratov (SNSD) še naprej nadzira ključne vzvode oblasti tako na ravni entitete kot znotraj državnih institucij, kar mu omogoča ohranitev vpliva tudi brez uradne funkcije,« je za Delo poudarila Nedžma Džananović Miraščija, profesorica na Fakulteti za politične vede Univerze v ­Sarajevu.

Kako močne so sile kontinuitete v Republiki Srbski, navsezadnje kaže Dodikova izbira Siniše Karana za naslednika na čelu entitete oziroma kandidata SNSD na predčasnih predsedniških volitvah 23. novembra, ki so jih pristojni organi razpisali, ko je sodišče zavrnilo Dodikovo pritožbo na odločitev o razveljavitvi njegovega mandata. Karan je septembra prevzel resor za znanost in visoko šolstvo v neustavni vladi Sava Minića, ki jo je Dodik nezakonito imenoval po prenehanju veljavnosti mandata. Večini je znan po donedavnem vodenju ministrstva za notranje zadeve, med katerim si je prislužil mednarodne sankcije zaradi kršenja določil daytonskega ­sporazuma.

»[Karan] ni nova ali nevtralna osebnost, temveč je uradnik, ki je bil neposredno odgovoren za izvajanje Dodikovega nezakonitega kljubovanja ustavnemu sodišču,« je pojasnila Nedžma Džananović Miraščija, ki je prepričana, da njegov vzpon na predsedniški položaj ne bi pomenil preloma z Dodikovo zapuščino, »temveč njeno nadaljevanje pod drugim imenom«.

Referendum še vedno del načrtov

Še preden je SNSD privolila, da bo s svojim kandidatom sodelovala na predčasnih volitvah, je bil Dodikov prvi refleks razpisati referendum, na katerem bi se volivci v Republiki Srbski izrekli o odločitvah, ki so jih proti njemu sprejeli »neizvoljeni tujec« Christian Schmidt, »neustavno« sodišče Bosne in Hercegovine ter osrednja volilna komisija, ki mu je odvzela mandat. Glasovanje bi po prvotnem načrtu moralo potekali prihodnji teden, a je Dodik te načrte za zdaj postavil na stranski tir. V začetku tega meseca je sporočil, da bo o referendumu najprej razpravljala narodna skupščina Republike Srbske, kot novi najverjetnejši datum njegove izvedbe pa omenil 9. januar 2026.

»Grožnje vodstva Republike Srbske z organizacijo referendumov so nekaj, na kar se je Bosna že navadila,« je za Delo pojasnil Harun Išerić, strokovnjak za ustavno pravo na Pravni fakulteti v Sarajevu, s poudarkom, da za Dodika in njegove zaveznike institut referenduma nikoli ni bil namenjen demokratični udeležbi ali vključevanju državljanov. »Gre prej za orodje izsiljevanja, političnega nasilja in legitimiranja protiustavnih ­odločitev.«

Ker daytonska ustava Republiki Srbski prepoveduje referendum, kot si ga je zamislil Dodik, se po sogovornikovih besedah pričakuje, da bo ustavno sodišče Bosne in Hercegovine kmalu izdalo začasni ukrep za blokiranje njegove izvedbe. Če bi oblasti v Republiki Srbski kljub temu vztrajale pri svojih načrtih, bi to izrazito povečalo pritisk na državne institucije po izvršitvi odločitve sodišča. »Neizpolnitev te obveznosti bi dodatno spodkopala zaupanje javnosti v pravosodje, hkrati bi vsaka neaktivnost visokega predstavnika ali odpoved njegovemu daytonskemu mandatu pomenila katastrofo za njegov ugled ter avtoriteto v Bosni in Hercegovini,« je poudaril Išerić. »To bi bil še korak bližje koncu daytonskega mirovnega sporazuma in daytonske ustave.«

Mednarodna skupnost mora narediti več

Tudi profesorica Nedžma Džananović Miraščija je posvarila pred negotovimi posledicami napovedanega referenduma, rekoč, da je ta predvsem orodje politične manipulacije, s katerim si poskuša Dodik ustvariti navidezno legitimnost in se prikazati kot žrtev tujega zatiranja. Tako lahko ponovno utrdi politični nadzor in prevlado v javnem diskurzu, zlasti ob odsotnosti močnega odpora mednarodne skupnosti, na čelu z Evropsko unijo.

Kljub sankcijam, ki jih je proti Dodiku skupaj s Slovenijo uvedlo več članic EU, ta po oceni sogovornice še vedno uživa razmeroma široko podporo na ravni sedemindvajseterice, kar se kaže tudi v očitni pripravljenosti Bruslja na sodelovanje z njegovimi zavezniki. »Ena izmed redkih izjem je Marta Kos, evropska komisarka za širitev, ki je zavzela močno in načelno stališče. Je prva evropska uradnica v več kot petnajst letih, ki je Dodiku in njegovi mreži poslala jasna in nedvoumna sporočila,« je poudarila politologinja. »A tudi za njeno intervencijo se zdi, da ni bistveno spremenila širšega stališča Unije, ki je očitno pripravljena nadaljevati pogajanja z Dodikovimi sodelavci, kot da se ni nič spremenilo.«

___

Članek je objavljen v okviru projekta SOS4Democracy, v katerem sodeluje medijska hiša Delo.

Projekt je prejel sredstva iz programa Evropske unije za raziskave in inovacije Horizon Europe (št. pogodbe 101119678). Izražena stališča in mnenja pripadajo avtorju in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije ali Evropske izvajalske agencije za raziskave (REA). Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti organ, ki financira akcijo.