Brazilija pred obratom na skrajno desno?
Jair Bolsonaro je (ne)sporni favorit za naslednjega voditelja največje demokracije v Južni Ameriki.
Odpri galerijo
Jair Bolsonaro je s svojimi skrajnimi stališči prepričal veliko Brazilcev, a jih tudi veliko odvrnil. Foto AFP
Pred jutrišnjim drugim krogom predsedniških volitev v Braziliji nasprotniki skrajnega desničarja Jairja Bolsonara še niso pripravljeni obupati. Čeprav nekdanjemu vojaku in sedemkratnemu poslancu ankete napovedujejo največ podpore, verjamejo, da njihov boj še ni izgubljen. Navsezadnje je bila minimalna tudi razlika med zmagovalko in poražencem na volitvah pred štirimi leti.
Že res, da so Bolsonaru ankete pred prvim krogom predsedniških volitev obetale največ glasov, a višina njegove podpore – 46 odstotkov – je presenetila vse. Analitiki so se najverjetneje prenaglili, ko so pred 7. oktobrom vztrajali, da nekdanji vojaški častnik nima možnosti za zmago v drugem krogu. V dneh pred volitvami ga po podatkih agencije za analizo javnega mnenja Datafolha podpira 56 odstotkov volivcev, Fernanda Haddada, kandidata Delavske stranke (PT), ki ga je v predsedniško bitko poslal nekdanji predsednik Luiz Inácio Lula da Silva, pa 44 odstotkov.
Bolsonaro, ki je zaupanje ljudi pridobil z obljubami o korenitih spremembah v državi z 209 milijoni prebivalcev, je v prvem krogu volitev zbral največ glasov v občini Treze de Maio na jugu Brazilije. V majhni občini s 7000 prebivalci – večina tam živečih je belcev, saj so v preteklosti temnopoltim preprečili naseljevanje v kraju –, je zanj glasovalo osem od desetih volivcev. Ti se ne ozirajo (preveč) na Bolsonarove seksistične in rasistične komentarje, niti na njegovo poveličevanje mučenja političnih nasprotnikov v času brazilskega avtoritarnega režima, ugotavlja BBC Mundo. Zanje je pomembno, da bo Bolsonaro, ki se je mnogim prikupil z zagovarjanjem tradicionalnih (družinskih) vrednot, uresničil svoje obljube in »vrnil red« v državo. Podporniki, ki so na predvolilnih shodih odeti v rumene in zelene barve brazilske zastave, mu zaupajo tudi za to, ker ga za razliko od množice drugih brazilskih politikov sodišča ne preganjajo zaradi korupcije. Čeprav je bil poslanec 28 let, je za mnoge nov obraz brazilske politike.
Veliko Bolsonarovih nasprotnikov bo jutri oddalo svoj glas za Fernanda Haddada iz stranke PT, ki je bila na oblasti od leta 2003 do odstavitve predsednice Dilme Rousseff pred dobrima dvema letoma. Za Haddada, akademika, nekdanjega šolskega ministra in župana Sao Pãula bodo glasovali, da preprečijo »najhujše zlo«, sta za Delo povedali 24-letni industrijska inženirka Maiara Lonzano in novinarka Heloísa Ramos iz São Paula. Če se za predsednika ne bi potegoval nekdo, ki med ljudmi širi sovraštvo in nestrpnost, nekdo, ki ju plaši s svojimi radikalnimi idejami, ne bi podprli kandidata stranke PT, saj je stranka z razpletenimi korupcijskimi mrežami naredila veliko škode državi, poudarjata. Oddaja prazne ali neveljavne glasovnice – volilna udeležba je obvezna za pismene Brazilce med 18 in 70 letom – za dekleti ne pride v poštev, prepričani sta, da je nujno glasovati proti Bolsonaru in upata, da bo tako ravnalo čim več njegovih nasprotnikov.
Na vprašanje, kako to, da kljub volilnim napovedim verjame, da jutri lahko zmaga Haddad, je Maiara odvrnila: »Tudi na volitvah leta 2014 je bila družba zelo razdeljena, do konca se ni vedelo, kdo bo zmagal.« Za Dilmo Rousseff je glasovalo slabih 52-odstotkov volivcev, zbrala je le tri odstotne točke več od kandidata desnosredinske Brazilske socialdemokratske stranke (PSDB) Aécia Nevesa. Tudi Maiarin stric, novinar Ruy Sampaio iz São Joséja de Rio Preta na jugozahodu Brazilije bo volil za Haddada, saj si, kot pravi, še naprej želi živeti v demokratični državi.
Čeprav so v predvolilnem času na ulicah demonstrirali tako Bolsonarovi podporniki kot njegovi nasprotniki, se velike bitke bijejo na družbenih omrežjih. Propagandna sporočila se ne vrstijo le na facebooku in twitterju, temveč tudi na WhatsAppu. Aplikacijo za komuniciranje uporablja približno 120 milijonov Brazilcev, predvsem tisti bolj politično angažirani pa dnevno prejemajo kopico (tudi več sto) propagandnih sporočil, je za Delo pojasnila direktorica raziskovalnega centra InternetLab v Sao Pãulu Mariana Valente. Ne le, da so ta pogosto polna laži, po ugotovitvah brazilskega časopisa Folha de S. Paulo, je sporno tudi njihovo financiranje. Stroške, nastale s pošiljanjem sporočil, ki volivce nagovarjajo k oddaji glasu za Bolsonara, razpošiljajo pa jih marketinške agencije, so domnevno krila zasebna podjetja. Pristojno volilno sodišče je k preiskavi nedavno pozvala Haddadova ekipa, dokazane nepravilnosti pa bi lahko vodile do izključitve Bolsonara iz predsedniške bitke. Odločitev organa bo znana šele po volitvah, a Mariana Valente močno dvomi, da bi sodišče izključilo zmagovalca.
Že res, da so Bolsonaru ankete pred prvim krogom predsedniških volitev obetale največ glasov, a višina njegove podpore – 46 odstotkov – je presenetila vse. Analitiki so se najverjetneje prenaglili, ko so pred 7. oktobrom vztrajali, da nekdanji vojaški častnik nima možnosti za zmago v drugem krogu. V dneh pred volitvami ga po podatkih agencije za analizo javnega mnenja Datafolha podpira 56 odstotkov volivcev, Fernanda Haddada, kandidata Delavske stranke (PT), ki ga je v predsedniško bitko poslal nekdanji predsednik Luiz Inácio Lula da Silva, pa 44 odstotkov.
Glasovi proti Bolsonaru
Bolsonaro, ki je zaupanje ljudi pridobil z obljubami o korenitih spremembah v državi z 209 milijoni prebivalcev, je v prvem krogu volitev zbral največ glasov v občini Treze de Maio na jugu Brazilije. V majhni občini s 7000 prebivalci – večina tam živečih je belcev, saj so v preteklosti temnopoltim preprečili naseljevanje v kraju –, je zanj glasovalo osem od desetih volivcev. Ti se ne ozirajo (preveč) na Bolsonarove seksistične in rasistične komentarje, niti na njegovo poveličevanje mučenja političnih nasprotnikov v času brazilskega avtoritarnega režima, ugotavlja BBC Mundo. Zanje je pomembno, da bo Bolsonaro, ki se je mnogim prikupil z zagovarjanjem tradicionalnih (družinskih) vrednot, uresničil svoje obljube in »vrnil red« v državo. Podporniki, ki so na predvolilnih shodih odeti v rumene in zelene barve brazilske zastave, mu zaupajo tudi za to, ker ga za razliko od množice drugih brazilskih politikov sodišča ne preganjajo zaradi korupcije. Čeprav je bil poslanec 28 let, je za mnoge nov obraz brazilske politike.
Jair Bolsonaro in Fernando Haddad. FOTO: Reuters
Veliko Bolsonarovih nasprotnikov bo jutri oddalo svoj glas za Fernanda Haddada iz stranke PT, ki je bila na oblasti od leta 2003 do odstavitve predsednice Dilme Rousseff pred dobrima dvema letoma. Za Haddada, akademika, nekdanjega šolskega ministra in župana Sao Pãula bodo glasovali, da preprečijo »najhujše zlo«, sta za Delo povedali 24-letni industrijska inženirka Maiara Lonzano in novinarka Heloísa Ramos iz São Paula. Če se za predsednika ne bi potegoval nekdo, ki med ljudmi širi sovraštvo in nestrpnost, nekdo, ki ju plaši s svojimi radikalnimi idejami, ne bi podprli kandidata stranke PT, saj je stranka z razpletenimi korupcijskimi mrežami naredila veliko škode državi, poudarjata. Oddaja prazne ali neveljavne glasovnice – volilna udeležba je obvezna za pismene Brazilce med 18 in 70 letom – za dekleti ne pride v poštev, prepričani sta, da je nujno glasovati proti Bolsonaru in upata, da bo tako ravnalo čim več njegovih nasprotnikov.
Na vprašanje, kako to, da kljub volilnim napovedim verjame, da jutri lahko zmaga Haddad, je Maiara odvrnila: »Tudi na volitvah leta 2014 je bila družba zelo razdeljena, do konca se ni vedelo, kdo bo zmagal.« Za Dilmo Rousseff je glasovalo slabih 52-odstotkov volivcev, zbrala je le tri odstotne točke več od kandidata desnosredinske Brazilske socialdemokratske stranke (PSDB) Aécia Nevesa. Tudi Maiarin stric, novinar Ruy Sampaio iz São Joséja de Rio Preta na jugozahodu Brazilije bo volil za Haddada, saj si, kot pravi, še naprej želi živeti v demokratični državi.
Za Fernanda Haddada bodo poleg njegovih podpornikov glasovali tudi Bolsonarovi nasprotniki. FOTO: Ricardo Moraes/Reuters
Bitke na družbenih omrežjih
Čeprav so v predvolilnem času na ulicah demonstrirali tako Bolsonarovi podporniki kot njegovi nasprotniki, se velike bitke bijejo na družbenih omrežjih. Propagandna sporočila se ne vrstijo le na facebooku in twitterju, temveč tudi na WhatsAppu. Aplikacijo za komuniciranje uporablja približno 120 milijonov Brazilcev, predvsem tisti bolj politično angažirani pa dnevno prejemajo kopico (tudi več sto) propagandnih sporočil, je za Delo pojasnila direktorica raziskovalnega centra InternetLab v Sao Pãulu Mariana Valente. Ne le, da so ta pogosto polna laži, po ugotovitvah brazilskega časopisa Folha de S. Paulo, je sporno tudi njihovo financiranje. Stroške, nastale s pošiljanjem sporočil, ki volivce nagovarjajo k oddaji glasu za Bolsonara, razpošiljajo pa jih marketinške agencije, so domnevno krila zasebna podjetja. Pristojno volilno sodišče je k preiskavi nedavno pozvala Haddadova ekipa, dokazane nepravilnosti pa bi lahko vodile do izključitve Bolsonara iz predsedniške bitke. Odločitev organa bo znana šele po volitvah, a Mariana Valente močno dvomi, da bi sodišče izključilo zmagovalca.
