»Brez pravic ni svobode«
Medtem ko delo v industrijskih obratih poteka kot običajno, je okrnjen pouk v katalonskih šolah in na univerzah.
Odpri galerijo
Zaradi »procesa«, sojenja katalonskim independentističnim voditeljem, v Kataloniji danes stavkajo pod okriljem slogana »Brez pravic ni svobode«.
S splošno stavko – njen glavni organizator je manjši sindikat Intersindical-CSC – hočejo Katalonci izraziti svoje nasprotovanje sojenju dvanajstim katalonskim političnim in civilnodružbenim voditeljem. Dvanajsterici so zaradi sodelovanja pri poskusu osamosvajanja te avtonomne pokrajine jeseni 2017 začeli soditi prejšnji teden na madridskem vrhovnem sodišču. Najvišjo zaporno kazen, 25 let, špansko generalno tožilstvo zahteva za nekdanjega podpredsednika katalonske vlade Oriola Junquerasa.
Medtem ko delo v industrijskih obratih poteka kot običajno, je, poroča katalonski časopis La Vanguardia, okrnjen pouk v šolah in na univerzah. Aktivnosti protestnikov so se začele že zjutraj. Katalonski policisti Mossos d'Esquadra so posredovali pri skupinah, ki so zablokirale ulice v Barceloni; po poročanju tiskovne agencije AFP je skupno zablokiranih dvajset cest, tudi avtocesti, ki povezujeta špansko in katalonsko prestolnico ter Španijo in Francijo.
Navkljub stavki in protestom bi življenje za večino Kataloncev lahko potekalo povsem normalno, je za Delo komentirala 23-letna Paula Espuelas iz Barcelone. »Stavko imenujejo za 'splošno' le zato, da bi prestrašili ljudi. Ker ti ne vedo, kaj pričakovati od dogajanja, je stavka lahko učinkovita. Trgovine so odprte, denimo, a strank je manj,« je povedala.
Stavka in protesti se v katalonskih mestih dogajajo dan po nagovoru španskega kralja Filipa VI. na svetovnem kongresu pravnikov v Madridu, kjer je – ne da bi sicer neposredno omenil sojenje katalonskim voditeljem – dejal, da demokracija ne more biti nad zakonom, in dodal, da »brez spoštovanja zakonov ni miroljubnega sobivanja niti demokracije, je negotovost, arbitrarnost in, navsezadnje, propad moralnih in državljanskih načel družbe«.
S splošno stavko – njen glavni organizator je manjši sindikat Intersindical-CSC – hočejo Katalonci izraziti svoje nasprotovanje sojenju dvanajstim katalonskim političnim in civilnodružbenim voditeljem. Dvanajsterici so zaradi sodelovanja pri poskusu osamosvajanja te avtonomne pokrajine jeseni 2017 začeli soditi prejšnji teden na madridskem vrhovnem sodišču. Najvišjo zaporno kazen, 25 let, špansko generalno tožilstvo zahteva za nekdanjega podpredsednika katalonske vlade Oriola Junquerasa.
Medtem ko delo v industrijskih obratih poteka kot običajno, je, poroča katalonski časopis La Vanguardia, okrnjen pouk v šolah in na univerzah. Aktivnosti protestnikov so se začele že zjutraj. Katalonski policisti Mossos d'Esquadra so posredovali pri skupinah, ki so zablokirale ulice v Barceloni; po poročanju tiskovne agencije AFP je skupno zablokiranih dvajset cest, tudi avtocesti, ki povezujeta špansko in katalonsko prestolnico ter Španijo in Francijo.
Navkljub stavki in protestom bi življenje za večino Kataloncev lahko potekalo povsem normalno, je za Delo komentirala 23-letna Paula Espuelas iz Barcelone. »Stavko imenujejo za 'splošno' le zato, da bi prestrašili ljudi. Ker ti ne vedo, kaj pričakovati od dogajanja, je stavka lahko učinkovita. Trgovine so odprte, denimo, a strank je manj,« je povedala.
Vznemiril tudi kraljev nagovor
Stavka in protesti se v katalonskih mestih dogajajo dan po nagovoru španskega kralja Filipa VI. na svetovnem kongresu pravnikov v Madridu, kjer je – ne da bi sicer neposredno omenil sojenje katalonskim voditeljem – dejal, da demokracija ne more biti nad zakonom, in dodal, da »brez spoštovanja zakonov ni miroljubnega sobivanja niti demokracije, je negotovost, arbitrarnost in, navsezadnje, propad moralnih in državljanskih načel družbe«.