Brezposelnim zaradi neaktivnosti ni mogoče odvzeti nadomestila
Nemško ustavno sodišče je razveljavilo dele zakona, ki se nanašajo na kazni neaktivnim.
Odpri galerijo
FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Nemško ustavno sodišče je kot neustavne razglasilo dele zakonodaje iz famozne reforme trga dela Hartz IV, ki je med drugim zaostrila pogoje za prejemanje nadomestil za brezposelnost. Ustavno sodišče je danes razsodilo, da država brezposelnih ne sme finančno kaznovati z zniževanjem nadomestil, če ti niso dovolj aktivni pri iskanju službe.
Zakon trenutno omogoča državi, da brezposelnim, ki kršijo dogovore z zavodom za zaposlovanje, nadomestila zmanjša za 60 odstotkov, v skrajnih primerih pa tudi v celoti odvzame. Ustavno sodišče je odločilo, da je takšno kaznovanje brezposelnih neustavno, saj prejemnike potiska v nevzdržne razmere. Po novem lahko kazen znaša največ 30 odstotkov nadomestila, je odločilo sodišče. Zakonodajalec bo zdaj moral zakonodajo ustrezno prenoviti. Tudi v delu, ki določa, da kazni avtomatično veljajo tri mesece.
Ustavno sodišče je odločalo na podlagi zaprosila nižjega sodišča iz Turingije. Tožbo je vložil brezposelni, ki mu je zavod za zaposlovanje mesečno nadomestilo za brezposelnost znižal za dobrih 234 evrov s siceršnjih 424 evrov. Kazen je dobil, ker je zavrnil ponujeno delovno mesto in poskusno dobo.
Zavodi za zaposlovanje so lani po dostopnih podatkih izrekli 904.000 kazni, v večini primerov zato, ker se brezposelni niso držali dogovorjenih terminov za razgovore. Odločitev sodišča se sicer nanaša zgolj na pravila kaznovanja za dolgotrajno brezposelne, ki so starejši od 25 let. Za mlajše kazni, ki so še ostrejše, ostajajo. Tudi na primer desetodstotno znižanje nadomestila, če brezposelni zamudi na razgovor s svetovalko.
Reformo trga dela, ki je znana pod imenom Agenda 2010, je v začetku tega tisočletja uvedla SPD takrat pod vodstvom kanclerja Gerharda Schroederja. Reforma, ki je močno zaostrila pogoje za brezposelne in uvedla tudi tako imenovano malo delo, je SPD močno škodovala. Del njene volilne baze je stranki očital, da uvaja neoliberalno agendo. Stranka vse od takrat izgublja podporo med volivci in je danes v globoki krizi. Danes je ustavno sodišče nekako dalo prav kritikom reforme.
Zakon trenutno omogoča državi, da brezposelnim, ki kršijo dogovore z zavodom za zaposlovanje, nadomestila zmanjša za 60 odstotkov, v skrajnih primerih pa tudi v celoti odvzame. Ustavno sodišče je odločilo, da je takšno kaznovanje brezposelnih neustavno, saj prejemnike potiska v nevzdržne razmere. Po novem lahko kazen znaša največ 30 odstotkov nadomestila, je odločilo sodišče. Zakonodajalec bo zdaj moral zakonodajo ustrezno prenoviti. Tudi v delu, ki določa, da kazni avtomatično veljajo tri mesece.
Ustavno sodišče je odločalo na podlagi zaprosila nižjega sodišča iz Turingije. Tožbo je vložil brezposelni, ki mu je zavod za zaposlovanje mesečno nadomestilo za brezposelnost znižal za dobrih 234 evrov s siceršnjih 424 evrov. Kazen je dobil, ker je zavrnil ponujeno delovno mesto in poskusno dobo.
Zavodi za zaposlovanje so lani po dostopnih podatkih izrekli 904.000 kazni, v večini primerov zato, ker se brezposelni niso držali dogovorjenih terminov za razgovore. Odločitev sodišča se sicer nanaša zgolj na pravila kaznovanja za dolgotrajno brezposelne, ki so starejši od 25 let. Za mlajše kazni, ki so še ostrejše, ostajajo. Tudi na primer desetodstotno znižanje nadomestila, če brezposelni zamudi na razgovor s svetovalko.
Reformo trga dela, ki je znana pod imenom Agenda 2010, je v začetku tega tisočletja uvedla SPD takrat pod vodstvom kanclerja Gerharda Schroederja. Reforma, ki je močno zaostrila pogoje za brezposelne in uvedla tudi tako imenovano malo delo, je SPD močno škodovala. Del njene volilne baze je stranki očital, da uvaja neoliberalno agendo. Stranka vse od takrat izgublja podporo med volivci in je danes v globoki krizi. Danes je ustavno sodišče nekako dalo prav kritikom reforme.
