Britanska politična sredina se ne more obdržati

Hitra izguba politične avtoritete britanskega premiera Keira Starmerja se na splošno obravnava kot britanska posebnost. Toda enako nezadovoljstvo je mogoče opaziti v vseh bogatih industrializiranih družbah. Starmer je morda dostojen in inteligenten človek, vendar se je, tako kot mnogi drugi današnji voditelji, spoprijel z nemogočo nalogo: krmarjenjem po nevarni poti med trgom obveznic in populističnimi političnimi zahtevami. Njegov položaj pripoveduje zgodbo ne le o Združenem kraljestvu, ampak tudi o modernosti – in o tem, kaj je šlo narobe. Nekoč, sredi 20. stoletja, so imele Velika Britanija in vse z njo primerljive države dve veliki stabilni politični stranki, ki sta civilizirano tekmovali, pri čemer so voditelji vsake od njih svoje kolege obravnavali s spoštovanjem. Na splošno je ...