Britanska vlada bi težko preživela carinsko unijo
Theresi May na koncu morda ne bo preostalo drugega, kot da neposredno izzove upornike v lastnih vrstah.
Odpri galerijo
Britanska premierka Theresa May. FOTO: REUTERS/Peter Nicholls
Britanska vlada je med pogajanji o brexitu večkrat zavrnila možnost obstanka Združenega kraljestva znotraj evropske carinske unije. Brez nadzora nad svojo trgovinsko politiko država namreč ne bi zares izstopila iz EU, trdijo nasprotniki ideje.
To vprašanje je v zadnjem letu in pol postalo osrednja ločnica v razpravah o tem, koliko vezi naj Velika Britanija ohrani z evropsko sedemindvajseterico, predvsem zato, ker je po mnenju nasprotnikov brexita neločljivo povezano z ohranitvijo prostega pretoka ljudi in blaga, s tem pa tudi miru na irskem otoku.
Zgornji dom britanskega parlamenta je prejšnji teden s prepričljivo večino potrdil dopolnilo k predlogu vladnega zakona o izstopu iz EU, v katerem piše, da mora vlada parlamentu predstaviti korake, s katerimi bo z EU dosegla dogovor o vzpostavitvi carinske unije. Razprava o predlogu zakona in kontroverznemu dopolnilu se bo ta teden preselila nazaj v spodnji dom parlamenta, kjer bodo poslanci o dokončni usodi predloga predvidoma odločali prihodnji mesec.
Ugibanja o tem, ali bi lahko konservativna vlada Therese May pri glasovanju doživela potencialno uničujoč poraz, temeljijo na ocenah, da večina poslancev britanskega parlamenta, med njimi mnogi konservativci, po tiho podpira obstanek države znotraj nekakšne vrste carinske unije. »Vse več nas meni, da je obstanek v carinski uniji v nacionalnem in ekonomskem interesu države,« je pred dnevi opozoril Keir Starmer, laburistični poslanec in minister za brexit v senci. Ključno vprašanje je, koliko njegovih konservativnih kolegov je za preprečitev »trdega« brexita pripravljeno tvegati morebiten padec vlade manj kot leto dni pred uradnim izstopom Združenega kraljestva iz EU.
Predstavniki vlade so danes znova zatrdili, da država po preteku 21-mesečnega prehodnega obdobja ne bo ostala del carinske unije, s čimer so poskušali v kali zatreti kakršnakoli ugibanja o tem, ali si bodo premierka in njeni ministri morda premislili ter na koncu vendarle pristali na idejo, ki jo zavračajo vse od jeseni 2016. »Stališče je povsem jasno: ne verjamemo, da bi bil obstanek v carinski uniji pravilna odločitev,« so sporočili iz Downing Streeta.
Izstop iz carinske unije je ključnega pomena, če želi Velika Britanija po brexitu vzpostaviti svojo lastno trgovinsko politiko. V nasprotnem primeru ne bo mogla sklepati trgovinskih dogovorov s tretjimi državami oziroma določati višine uvoznih carin iz trgov zunaj EU, ampak bo to namesto nje še vedno počel Bruselj.
Odločitev je vezana tudi na reševanje tako imenovanega irskega vprašanja. Evropski pogajalci so prejšnji teden gladko zavrnili britanske predloge za preprečitev nastanka fizične meje med Severno Irsko in republiko Irsko, ki bi po mnenju nasprotnikov brexita utegnila ogroziti stabilnost regije in pod vprašaj postaviti ves napredek, dosežen od podpisa Velikonočnega sporazuma pred dvajsetimi leti. Britanska vlada še naprej verjame, da je sklenitev obsežnega trgovinskega dogovora z EU najboljši način, kako preprečiti postavitev mejnih kontrol; v primeru, da dogovora ne bo mogoče skleniti, pa zagovarja uporabo tehnoloških rešitev za učinkovit, a praktično nemoten nadzor pretoka ljudi in blaga. EU medtem vztraja, da mora London najti boljše rešitve ali pa pristati na obstanek cele države (ali vsaj Severne Irske) znotraj carinske unije.
V britanski vladi so prepričani, da glasovanje poslancev za kontroverzno dopolnilo nikakor ne vpliva na končni razplet brexita. Ključen namen zakonodajnega predloga, trdijo predlagatelji, je pripraviti britansko zakonodajo na izstop iz EU, ne pa določiti pogoje izstopa. Pri tej razlagi bodo najverjetneje vztrajali tudi v prihodnjih dneh, ko bo spodnji dom parlamenta predvidoma prvič glasoval o obstanku države v carinski uniji.
Čeprav tokratno glasovanje zanjo še ne bo obvezujoče, bodo številke dale vsaj približno predstavo o tem, kako težko delo čaka vlado prihodnji mesec, ko se bodo poslanci dokončno izrekli o tem vprašanju. Theresi May na koncu morda ne bo preostalo drugega, kot da neposredno izzove upornike v lastnih vrstah in na zavrnitev dopolnila veže zaupnico svoji manjšinski vladi.
To vprašanje je v zadnjem letu in pol postalo osrednja ločnica v razpravah o tem, koliko vezi naj Velika Britanija ohrani z evropsko sedemindvajseterico, predvsem zato, ker je po mnenju nasprotnikov brexita neločljivo povezano z ohranitvijo prostega pretoka ljudi in blaga, s tem pa tudi miru na irskem otoku.
Zgornji dom britanskega parlamenta je prejšnji teden s prepričljivo večino potrdil dopolnilo k predlogu vladnega zakona o izstopu iz EU, v katerem piše, da mora vlada parlamentu predstaviti korake, s katerimi bo z EU dosegla dogovor o vzpostavitvi carinske unije. Razprava o predlogu zakona in kontroverznemu dopolnilu se bo ta teden preselila nazaj v spodnji dom parlamenta, kjer bodo poslanci o dokončni usodi predloga predvidoma odločali prihodnji mesec.
Ugibanja o tem, ali bi lahko konservativna vlada Therese May pri glasovanju doživela potencialno uničujoč poraz, temeljijo na ocenah, da večina poslancev britanskega parlamenta, med njimi mnogi konservativci, po tiho podpira obstanek države znotraj nekakšne vrste carinske unije. »Vse več nas meni, da je obstanek v carinski uniji v nacionalnem in ekonomskem interesu države,« je pred dnevi opozoril Keir Starmer, laburistični poslanec in minister za brexit v senci. Ključno vprašanje je, koliko njegovih konservativnih kolegov je za preprečitev »trdega« brexita pripravljeno tvegati morebiten padec vlade manj kot leto dni pred uradnim izstopom Združenega kraljestva iz EU.
Predstavniki vlade so danes znova zatrdili, da država po preteku 21-mesečnega prehodnega obdobja ne bo ostala del carinske unije, s čimer so poskušali v kali zatreti kakršnakoli ugibanja o tem, ali si bodo premierka in njeni ministri morda premislili ter na koncu vendarle pristali na idejo, ki jo zavračajo vse od jeseni 2016. »Stališče je povsem jasno: ne verjamemo, da bi bil obstanek v carinski uniji pravilna odločitev,« so sporočili iz Downing Streeta.
Zaupnica v zraku
Izstop iz carinske unije je ključnega pomena, če želi Velika Britanija po brexitu vzpostaviti svojo lastno trgovinsko politiko. V nasprotnem primeru ne bo mogla sklepati trgovinskih dogovorov s tretjimi državami oziroma določati višine uvoznih carin iz trgov zunaj EU, ampak bo to namesto nje še vedno počel Bruselj.
Odločitev je vezana tudi na reševanje tako imenovanega irskega vprašanja. Evropski pogajalci so prejšnji teden gladko zavrnili britanske predloge za preprečitev nastanka fizične meje med Severno Irsko in republiko Irsko, ki bi po mnenju nasprotnikov brexita utegnila ogroziti stabilnost regije in pod vprašaj postaviti ves napredek, dosežen od podpisa Velikonočnega sporazuma pred dvajsetimi leti. Britanska vlada še naprej verjame, da je sklenitev obsežnega trgovinskega dogovora z EU najboljši način, kako preprečiti postavitev mejnih kontrol; v primeru, da dogovora ne bo mogoče skleniti, pa zagovarja uporabo tehnoloških rešitev za učinkovit, a praktično nemoten nadzor pretoka ljudi in blaga. EU medtem vztraja, da mora London najti boljše rešitve ali pa pristati na obstanek cele države (ali vsaj Severne Irske) znotraj carinske unije.
V britanski vladi so prepričani, da glasovanje poslancev za kontroverzno dopolnilo nikakor ne vpliva na končni razplet brexita. Ključen namen zakonodajnega predloga, trdijo predlagatelji, je pripraviti britansko zakonodajo na izstop iz EU, ne pa določiti pogoje izstopa. Pri tej razlagi bodo najverjetneje vztrajali tudi v prihodnjih dneh, ko bo spodnji dom parlamenta predvidoma prvič glasoval o obstanku države v carinski uniji.
Čeprav tokratno glasovanje zanjo še ne bo obvezujoče, bodo številke dale vsaj približno predstavo o tem, kako težko delo čaka vlado prihodnji mesec, ko se bodo poslanci dokončno izrekli o tem vprašanju. Theresi May na koncu morda ne bo preostalo drugega, kot da neposredno izzove upornike v lastnih vrstah in na zavrnitev dopolnila veže zaupnico svoji manjšinski vladi.
