Britanska vlada dobila mandat za podaljšanje pogajanj

Razplet glasovanja vladi omogoča, da dvakrat zavrnjeni ločitveni sporazum znova pošlje pred poslance.
Objavljeno
14. marec 2019 19.50
Posodobljeno
14. marec 2019 20.29
Nasprotniki brexita se bodo razveselili podaljšanja pogajanj in odločitev o tem razumeli kot majhno zmago na poti do njegove zaustavitve.
Za britanskim parlamentom je še en naporen dan in še eno glasovanje o brexitu, ki bo morda odprlo pot ven iz slepe ulice in otoško politiko poenotilo o tem, kakšno vrsto izstopa države iz EU si pravzaprav želi.

Britanski poslanci so po pričakovanjih z 412 glasovi za in 202 proti potrdili predlog britanske vlade o podaljšanju pogajanj o izstopu države iz Evropske unije ter začasni preložitvi brexita, ki je uradno predviden za 29. marec. Vlada je s tem dobila mandat za tehnično podaljšanje pogajanj do 30. junija, a to bo storila zgolj v primeru, če poslanci prihodnji teden na že tretjem glasovanju ratificirajo novembra lani sklenjeni ločitveni sporazum o brexitu. Če tega še vedno ne bodo želeli storiti, britanska premierka Theresa May grozi, da bo EU zaprosila za bistveno daljšo odložitev izstopa države iz EU.


Ločitveni sporazum živi


S to napovedjo je zbudila pozornost najbolj zagretih zagovornikov brexita v vrstah svoje lastne konservativne stranke, pa tudi poslancev severnoirskih demokratičnih unionistov, ki sporazum zavračajo zaradi pomislekov v zvezi s spornim irskim varovalom in skrbi, da bi Združeno kraljestvo lahko zaradi njega ostalo ujeto v carinski uniji z EU. Premierka še vedno verjame, da lahko svoj ločitveni sporazum spravi skozi parlamentarno sito, tako da zmanjša število alternativ v obtoku na eno samo: dolgo podaljšanje pogajanj.

Pri tej taktiki jo očitno podpiraja tudi nekateri predstavniki EU. Predsednik evropskega sveta Donald Tusk je danes potrdil, da namerava države članice spodbuditi k temu, da podprejo dolgo in ne zgolj tehnično podaljšanje pogajanj. Njegove besede so bile dovolj, da so dvignile pritisk britanskih evroskeptikov, ki na tovrstne načrte gledajo z globokimi sumi. Skrbi jih namreč, da se brexit v primeru daljše preložitve datuma izstopa nikoli ne bo zgodil.

image
Predsednik evropskega sveta Donald Tusk in britanska premierka Theresa May. FOTO: Olivier Hoslet/Pool via REUTERS


Dolgo podaljšanje nerealno


Kakršno koli prošnjo Združenega kraljestva za podaljšanje pogajanj, morajo soglasno potrditi vse članice EU. »O tem bomo zagotovo razmislili,« je v pogovoru za Delo potrdil irski minister za kmetijstvo, prehrano in pomorstvo Andrew Doyle, ki se je te dni mudil v Ljubljani, »a le če bo jasno, kaj želi država s tem doseči«. Podaljševanje pogajanj po njegovem mnenju nima smisla, če ni pospremljeno z resničnimi napori za iskanje izhoda iz nastalega položaja.

Na vprašanje, ali je dolgo podaljšanje izstopnih pogajanj realna možnost, je sogovornik odgovoril nikalno. »Konec junija je pomemben datum, saj bodo kmalu izvedene evropske volitve. Nobena država ne more biti članica EU, brez da bi imela predstavnike v evropskem parlamentu. Če bi Britanci zaprosili za dolg podaljšek, bi morali tudi izvoliti evropske poslance.« Takšen scenarij bi bil po mnenju ministra povsem nerealen.

»Britanci se morajo poenotiti o nečem, kar bi bilo lahko uresničeno v dveh ali treh mesecih, morda zahtevati dodatna pojasnila v zvezi s ločitvenim sporazumom, ali pa se morda odločiti, da bodo ostali del carinske unije oziroma sledili norveškemu modelu odnosov z EU.« Tema možnostima je bilo po besedah sogovornika do sedaj posvečeno premalo pozornosti.

Bruselj - V EU27 še ni gotovo, kakšen premik rok za brexit bi bil najboljša izbira in kaj bi pomenilo, če bi ga raztegnili na čas po evropskih volitvah 26. maja. Države članice morajo vsak podaljšanje potrditi s soglasjem. Zgolj izjemoma, denimo iz luksemburške vlade, se slišijo jasno opozorila, da bi na Otoku morali izpeljati volitve, če bodo na volilni dan še država članica.

Predsednik evropskega sveta Donald Tusk, ki pripravlja vrha EU konec prihodnjega tedna, je napovedal, da bo voditelje članic pozval, naj bodo odprti za daljše podaljšanje, če bo Združeno kraljestvo potrebovalo čas za vnovični premislek o strategiji brexita in doseganje soglasje. To daljše podaljšanje bi utegnilo zavleči do konca leta ali kar 21 mesecev, do konca leta 2020, ko bi se po dvakrat zavrnjenem ločitvenem sporazumu že tako izteklo obdobje tranzicije, v katerem bi za Londona kljub izstopu veljala še vsa pravila EU.

Kaj bi britanska vlada v dodatnem času želela doseči, je sicer nejasno, a v EU27 pričakujejo pred odobritvijo slišati jasne utemeljitve. Daljše podaljšanje bi pomenilo, denimo, vplačevanje vseh prispevkov v evropski proračun.

Peter Žerjavič