Britanska vlada načrte počasi prilagaja realnosti
Zmanjšanje neto priseljevanja pod 100.000 ljudi na leto se je od samega začetka zdel iluzoren cilj.
Odpri galerijo
Britanska premierka Theresa May in notranji minister Sajid Javid med nedeljsko komemoracijo prve obletnice terorističnega napada na londonskem mostu. FOTO: REUTERS/Simon Dawson
Omejevanje priseljevanja je področje, na katerem bo merjen uspeh britanske vlade, a konservativna stranka se do imenovanja Sajida Javida za novega notranjega ministra na njem ni proslavila.
Eden od najpomembnejših razlogov za odločitev Britancev, da podprejo izstop Združenega kraljestva iz Evropske unije, se je nanašal na ponovno vzpostavljanje nadzora nad priseljevanjem. Kot je kmalu po referendumu o brexitu dejal znani otoški politični komentator, volivci na njem niso glasovali toliko o preteklem temveč predvsem o prihodnjem priseljevanju v državo. Rezultat referenduma je bil s strani politikov, tako levih kot desnih, interpretiran kot navodilo za znižanje neto priseljevanja, ki je leta 2016 doseglo rekordno raven, ko se je v državo priselilo 330.000 ljudi več, kot pa se jih je iz nje izselilo. Po referendumu je ta številka v rekordno kratkem času upadla za skoraj tretjino, toda še vedno je daleč od cilja, ki ga je aktualna vlada podedovala od tiste, ki jo je vodil David Cameron.
Cilj konservativne stranke, zmanjšati neto priseljevanje v Združeno kraljestvo pod 100.000 ljudi na leto, se je od samega začetka zdel iluzoren. Tri leta po tem, ko je bil prvič vključen v strankin volilni program, se zdi obsojen na propad. Njegov grobar utegne postati novi notranji minister Sajid Javid, ki med nedeljskim intervjujem za BBC ni želel eksplicitno podpreti kontroverzne zaveze, ki je nastala v času, ko je notranji resor vodila premierka Theresa May, in ki predstavlja del njene politične zapuščine. Javid je med intervjujem izkazal interes za izključitev tujih študentov iz ciljev za zmanjšanje neto priseljevanja, rekoč, da o tem vprašanju obstaja problem percepcije, ki bi se mu rad kot notranji minister bolje posvetil. Ravno tako je napovedal revizijo kvot za podelitev vizumov visoko izobraženim posameznikom, ki v Britanijo prihajajo izven EU.
Britanija je samo v letošnjem letu zavrnila okoli 6000 tovrstnih prijav, izključno zaradi tega, da ne bi presegla arbitrarno postavljene kvote. V času, ko se država sooča z izjemnim povpraševanjem po znanstvenikih, IT strokovnjakih in zdravnikih, takšne odločitve po mnenju analitikov niso le nesmiselne, temveč perverzne. Mnogi, med njimi marsikateri opozicijski poslanec, so Javidovo pripravljenost, da o dosedanjih omejitvah znova razmisli, zato sprejeli s precejšnjo mero olajšanja in odobravanja.
Sajid Javid je konec aprila na položaju notranjega ministra nasledil Amber Rudd, ki je morala odstopiti zaradi zavajanja javnosti pri vprašanju obravnave nezakonitih priseljencev. Notranji resor je zaradi svojega obsega, občutljivih vprašanj in napak, storjenih v preteklosti, eden najzahtevnejših v tem mandatu. K seznamu Javidovih nalog je poleg urejanja problemov priseljevanja treba prišteti še preiskavo katastrofalnega požara v stolpnici Grenfell v središču Londona, v kateri je pred letom dni umrlo 72 ljudi, ter urejanje varnostnih odnosov z EU po brexitu.
Kot je novi minister poudaril med današnjo predstavitvijo nove vladne protiteroristične strategije, bo od prihodnjega sodelovanja z Unijo odvisna varnost britanskih in evropskih državljanov. Medtem ko se notranji ministri držav članic zavzemajo za ohranitev dosedanjih oblik sodelovanja z Britanijo, evropska komisija po Javidovem mnenju zavzema nerazumno ostro stališče, pri čemer Združeno kraljestvo obravnava kot tretjo državo.
EU pri tem vprašanju »ne govori z enim glasom,« je prepričan minister, ki hkrati poudarja, da izid referenduma o brexitu nikoli ni bil mišljen kot zavrnitev obstoječih oblik varnostnega sodelovanja. »Ko so se Britanci odločili podpreti izstop iz EU, niso glasovali za konec sodelovanja z evropskimi zaveznicami, cilj katerega je ohranjanje varnosti vseh,« je poudaril Javid.
Eden od najpomembnejših razlogov za odločitev Britancev, da podprejo izstop Združenega kraljestva iz Evropske unije, se je nanašal na ponovno vzpostavljanje nadzora nad priseljevanjem. Kot je kmalu po referendumu o brexitu dejal znani otoški politični komentator, volivci na njem niso glasovali toliko o preteklem temveč predvsem o prihodnjem priseljevanju v državo. Rezultat referenduma je bil s strani politikov, tako levih kot desnih, interpretiran kot navodilo za znižanje neto priseljevanja, ki je leta 2016 doseglo rekordno raven, ko se je v državo priselilo 330.000 ljudi več, kot pa se jih je iz nje izselilo. Po referendumu je ta številka v rekordno kratkem času upadla za skoraj tretjino, toda še vedno je daleč od cilja, ki ga je aktualna vlada podedovala od tiste, ki jo je vodil David Cameron.
Premierkina politična zapuščina
Cilj konservativne stranke, zmanjšati neto priseljevanje v Združeno kraljestvo pod 100.000 ljudi na leto, se je od samega začetka zdel iluzoren. Tri leta po tem, ko je bil prvič vključen v strankin volilni program, se zdi obsojen na propad. Njegov grobar utegne postati novi notranji minister Sajid Javid, ki med nedeljskim intervjujem za BBC ni želel eksplicitno podpreti kontroverzne zaveze, ki je nastala v času, ko je notranji resor vodila premierka Theresa May, in ki predstavlja del njene politične zapuščine. Javid je med intervjujem izkazal interes za izključitev tujih študentov iz ciljev za zmanjšanje neto priseljevanja, rekoč, da o tem vprašanju obstaja problem percepcije, ki bi se mu rad kot notranji minister bolje posvetil. Ravno tako je napovedal revizijo kvot za podelitev vizumov visoko izobraženim posameznikom, ki v Britanijo prihajajo izven EU.
Britanija je samo v letošnjem letu zavrnila okoli 6000 tovrstnih prijav, izključno zaradi tega, da ne bi presegla arbitrarno postavljene kvote. V času, ko se država sooča z izjemnim povpraševanjem po znanstvenikih, IT strokovnjakih in zdravnikih, takšne odločitve po mnenju analitikov niso le nesmiselne, temveč perverzne. Mnogi, med njimi marsikateri opozicijski poslanec, so Javidovo pripravljenost, da o dosedanjih omejitvah znova razmisli, zato sprejeli s precejšnjo mero olajšanja in odobravanja.
Varnostno sodelovanje z EU
Sajid Javid je konec aprila na položaju notranjega ministra nasledil Amber Rudd, ki je morala odstopiti zaradi zavajanja javnosti pri vprašanju obravnave nezakonitih priseljencev. Notranji resor je zaradi svojega obsega, občutljivih vprašanj in napak, storjenih v preteklosti, eden najzahtevnejših v tem mandatu. K seznamu Javidovih nalog je poleg urejanja problemov priseljevanja treba prišteti še preiskavo katastrofalnega požara v stolpnici Grenfell v središču Londona, v kateri je pred letom dni umrlo 72 ljudi, ter urejanje varnostnih odnosov z EU po brexitu.
Kot je novi minister poudaril med današnjo predstavitvijo nove vladne protiteroristične strategije, bo od prihodnjega sodelovanja z Unijo odvisna varnost britanskih in evropskih državljanov. Medtem ko se notranji ministri držav članic zavzemajo za ohranitev dosedanjih oblik sodelovanja z Britanijo, evropska komisija po Javidovem mnenju zavzema nerazumno ostro stališče, pri čemer Združeno kraljestvo obravnava kot tretjo državo.
EU pri tem vprašanju »ne govori z enim glasom,« je prepričan minister, ki hkrati poudarja, da izid referenduma o brexitu nikoli ni bil mišljen kot zavrnitev obstoječih oblik varnostnega sodelovanja. »Ko so se Britanci odločili podpreti izstop iz EU, niso glasovali za konec sodelovanja z evropskimi zaveznicami, cilj katerega je ohranjanje varnosti vseh,« je poudaril Javid.
