Bruselj je izbrisal Bosno za nedoločen čas
BiH je ostala nad vodo po zaslugi njenih državljanov, ki so pripravljeni živeti pod eksistenčnim minimumom.
Odpri galerijo
Na volitvah so znova zmagale iste stranke in njihovi voditelji, ki so razvili mrežo klientalizma in politične korupcije. FOTO: Voranc Vogel/Delo
V Bruslju so poročilo o napredku in predlog resolucije o BiH, ki pričakuje status kandidatke, umaknili z dnevnega reda zaradi neresnosti oblasti v Sarajevu. Zagreb še naprej vztraja, da je treba uvrstiti na dnevni red tudi neenakopravnost Hrvatov v BiH.
Po širitvenem predlogu evropske komisije, ki naj bi bil sprejet februarja, bo BiH dobila status kandidatke prihodnje leto, če bo kooperativna in če bo odgovorila na 600 dodatnih vprašanj do konca leta. Predsedstvo BiH pričakuje pozitivno mnenje evropske komisije o zahtevi BiH za članstvo v EU. Po mnenju članov kolektivnega šefa države, tudi predsedujočega Milorada Dodika, bi status kandidatke spodbudil reforme, ki so neizogibne na evropski poti BiH.
Bosno so izbrisali iz dnevnega reda za nedoločen čas po zaslugi poročevalca za BiH Cristiana Dan Preda, ki je ocenil, da zakonodajna oblast v BiH ne jemlje resno EU. Parlamentarna skupščina BiH namreč v treh letih in pol še ni vzpostavila niti odbora za medparlamentarno sodelovanje, ki bi skrbel za implementacijo sporazuma o stabilizaciji in pridruževanju. To se je pokazalo za misijo nemogoče, ker v BiH venomer skušajo uveljaviti etnično glasovanje tudi v skupnem odboru.
Zaradi političnih nesoglasij med voditelji vladajočih strank so blokirani tudi skoraj vsi reformski procesi. BiH ni bistveno napredovala na področjih kot so vladavina prava, neodvisnost pravosodnega sistema, preoblikovanje javne uprave, boj proti korupciji, svoboda izražanja in medijev ter varovanje človekovih pravic. Bruselj ima na voljo mehanizme za sankcioniranje posameznikov, ki delujejo proti suverenosti in ozemeljski celovitosti države, nima pa pravne osnove, da bi lahko pritisnil na politike, ki blokirajo reforme ali se ohranjajo na oblasti z nacionalistično retoriko.
Hrvaška zunanja ministrica Marija Pejčinović Burić je znova zahtevala razpravo o neenakopravnosti Hrvatov v BiH. Da Zagreb ne bo odstopil od te teme, je napovedal tudi premnier Andrej Plenković. Ker so trije bivši visoki predstavniki za BiH opozorili na negativno vlogo Hrvaške v BiH, jim je prvak HDZBiH Dragan Čović odgovoril, da je Hrvaška dolžna delovati v BiH kot podpisnica daytonskega sporazuma in zaradi več kot tisoč kilometrov skupne meje med državama. Po njegovi oceni so Karl Bildt, Paddy Ashdown in Christian Schwarz-Schilling iznakazili državo s svojimi odločitvami.
V BiH za zdaj deluje predvsem uprava za obdavčitev revežev. Medtem ko navadni smrtniki vestno plačujejo davke, nihče ne ve, ali jih plačujejo tudi novodobni bogataši in tajkuni. Državljani so tako z davki in trošarinami plačali že 800 kilometrov, zgrajenih pa je bilo le 200 kilometrov avtocest. Čeprav ni podatkov o tem, kako je bil porabljen njihov denar, so na volitvah znova zmagale iste stranke in njihovi voditelji, ki so razvili mrežo klientalizma in politične korupcije.
Država in gospodarstvo se zadolžujeta, diaspora je v dveh desetletjih prispevala k njenemu preživetju okoli 26 milijard evrov, BiH pa je ostala nad vodo predvsem na račun njenih državljanov, ki so pripravljeni živeti pod eksistenčnim minimumom. Po njihovi zaslugi je davkarija najuspešnejša institucija v državi. Politiki se obnašajo kot pijani milionarji, ki se šopirijo z dragimi avtomobili in helikopterji, varujejo pa jih čete varnostnikov, kot da niso sami krivi, da država ni varna. V BiH praviloma nihče za nič ne odgovarja tudi zato, ker se ljudje še ne zavedajo, da lahko prevzamejo nadzor nad politiko v svoje roke.
Po širitvenem predlogu evropske komisije, ki naj bi bil sprejet februarja, bo BiH dobila status kandidatke prihodnje leto, če bo kooperativna in če bo odgovorila na 600 dodatnih vprašanj do konca leta. Predsedstvo BiH pričakuje pozitivno mnenje evropske komisije o zahtevi BiH za članstvo v EU. Po mnenju članov kolektivnega šefa države, tudi predsedujočega Milorada Dodika, bi status kandidatke spodbudil reforme, ki so neizogibne na evropski poti BiH.
"Izvoz" etničnega glasovanja
Bosno so izbrisali iz dnevnega reda za nedoločen čas po zaslugi poročevalca za BiH Cristiana Dan Preda, ki je ocenil, da zakonodajna oblast v BiH ne jemlje resno EU. Parlamentarna skupščina BiH namreč v treh letih in pol še ni vzpostavila niti odbora za medparlamentarno sodelovanje, ki bi skrbel za implementacijo sporazuma o stabilizaciji in pridruževanju. To se je pokazalo za misijo nemogoče, ker v BiH venomer skušajo uveljaviti etnično glasovanje tudi v skupnem odboru.
Zaradi političnih nesoglasij med voditelji vladajočih strank so blokirani tudi skoraj vsi reformski procesi. BiH ni bistveno napredovala na področjih kot so vladavina prava, neodvisnost pravosodnega sistema, preoblikovanje javne uprave, boj proti korupciji, svoboda izražanja in medijev ter varovanje človekovih pravic. Bruselj ima na voljo mehanizme za sankcioniranje posameznikov, ki delujejo proti suverenosti in ozemeljski celovitosti države, nima pa pravne osnove, da bi lahko pritisnil na politike, ki blokirajo reforme ali se ohranjajo na oblasti z nacionalistično retoriko.
Hrvaška zunanja ministrica Marija Pejčinović Burić je znova zahtevala razpravo o neenakopravnosti Hrvatov v BiH. Da Zagreb ne bo odstopil od te teme, je napovedal tudi premnier Andrej Plenković. Ker so trije bivši visoki predstavniki za BiH opozorili na negativno vlogo Hrvaške v BiH, jim je prvak HDZBiH Dragan Čović odgovoril, da je Hrvaška dolžna delovati v BiH kot podpisnica daytonskega sporazuma in zaradi več kot tisoč kilometrov skupne meje med državama. Po njegovi oceni so Karl Bildt, Paddy Ashdown in Christian Schwarz-Schilling iznakazili državo s svojimi odločitvami.
Reveži in pijani milionarji
V BiH za zdaj deluje predvsem uprava za obdavčitev revežev. Medtem ko navadni smrtniki vestno plačujejo davke, nihče ne ve, ali jih plačujejo tudi novodobni bogataši in tajkuni. Državljani so tako z davki in trošarinami plačali že 800 kilometrov, zgrajenih pa je bilo le 200 kilometrov avtocest. Čeprav ni podatkov o tem, kako je bil porabljen njihov denar, so na volitvah znova zmagale iste stranke in njihovi voditelji, ki so razvili mrežo klientalizma in politične korupcije.
Država in gospodarstvo se zadolžujeta, diaspora je v dveh desetletjih prispevala k njenemu preživetju okoli 26 milijard evrov, BiH pa je ostala nad vodo predvsem na račun njenih državljanov, ki so pripravljeni živeti pod eksistenčnim minimumom. Po njihovi zaslugi je davkarija najuspešnejša institucija v državi. Politiki se obnašajo kot pijani milionarji, ki se šopirijo z dragimi avtomobili in helikopterji, varujejo pa jih čete varnostnikov, kot da niso sami krivi, da država ni varna. V BiH praviloma nihče za nič ne odgovarja tudi zato, ker se ljudje še ne zavedajo, da lahko prevzamejo nadzor nad politiko v svoje roke.
