Bruselj na preži čaka polom v Londonu
Ponovljena jamstva, ki sta jih Juncker in Tusk zagotovila premierki Mayevi, najbrž ne bodo vplivala na razplet glasovanja v britanskem parlamentu.
Odpri galerijo
Le kam bo po jutrišnjem dnevu D zaplula barka brexita? FOTO: Adrian Dennis/AFP
Bruselj – Pred jutrišnjim odločanjem britanskega parlamenta o ločitvenem sporazumu bruseljska politika predvsem čaka na razplet in noče ugibati o prihodnjih korakih.
Predsednik evropskega sveta Donald Tusk in predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker sta v izmenjavi pisem z britansko premierko Thereso May še enkrat potrdila jamstva Londonu glede posebnega režima za Severno Irsko v ločitvenem sporazumu in prihodnjih odnosov po brexitu.
Za Mayevo je bilo najpomembneje, da pred glasovanjem dobi zagotovila o začetku prvih pogovorov o prihodnjih odnosih takoj po podpisu ločitvenega sporazuma. Poleg tega je še enkrat hotela slišati, da bo razvpito varovalo za Severno Irsko – če bo sploh zaživelo – le začasno in da se bo Združeno kraljestvo moralo strinjati z vsako novo zakonodajno rešitvijo glede tega.
Čeprav sta Juncker in Tusk bolj ali manj ustregla pričakovanjem Mayeve, si je težko predstavljati, da bi njuno pismo lahko imelo večji vpliv na jutrišnji razplet v Londonu. Kot sicer pojasnjujeta, »je brexit vir negotovosti in motenj«. Ločitveni sporazum je, kot menita, pošten kompromis, s katerim naj bi omogočili urejen izstop Združenega kraljestva in ublažili negativne posledice brexita.
Tusk v svojem delu odgovora poudarja jasno zavezo članic EU27 za hitro sprejetje sporazuma o prihodnjih odnosih po 31. decembru 2020 (ko se izteče predvideno obdobje tranzicije), tako da varovalo sploh ne bi bilo sproženo. In tudi če bi bilo, naj bi si prizadevali, da bo poseben režim veljal čim krajši čas.
Prav tako je opozoril, da imajo sklepi evropskega sveta pravno vrednost. Med drugim predstavljajo kontekst, v katerem bodo potekale razlage ločitvenega sporazuma. S politično deklaracijo o prihodnjih odnosih sta del svežnja.
Evropska komisija je že opozorila, da se skladno z ločitvenim sporazumom obdobje tranzicije, v katerem bodo za Združeno kraljestvo vsa pravila EU, še podaljša (za leto ali dve).
Posebna tema za evropsko politiko je, ali bi v primeru pričakovane zavrnitve sporazuma na Otoku podaljšali rok za izpeljavo brexita po 50. členu pogodbe o EU. Če rok ne bo podaljšan (s soglasjem EU27), Velika Britanija 30. marca ne bi bila več članica Unije.
Že nekaj časa se v bruseljskih krogih ugiba o podaljšanju tega roka, da bi lahko izpeljali kakšen postopek na Otoku, denimo drugi referendum ali nove volitve. Kot skrajni rok za takšno podaljšanje je veljal julij, ko bo že konstituiran nov evropski parlament.
Položaj je pravno in politično zapleten, ker bodo konec maja evropske volitve in Velika Britanija bi bila v primeru podaljšanja roka do junija ali julija na volilni dan še polnopravna članica. Po eni od razlag bi Britanci morali v takem primeru še izpeljati volitve. V evropski komisiji sicer nočejo ugibati o takšnih hipotetičnih scenarijih.
Predsednik evropskega sveta Donald Tusk in predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker sta v izmenjavi pisem z britansko premierko Thereso May še enkrat potrdila jamstva Londonu glede posebnega režima za Severno Irsko v ločitvenem sporazumu in prihodnjih odnosov po brexitu.
Za Mayevo je bilo najpomembneje, da pred glasovanjem dobi zagotovila o začetku prvih pogovorov o prihodnjih odnosih takoj po podpisu ločitvenega sporazuma. Poleg tega je še enkrat hotela slišati, da bo razvpito varovalo za Severno Irsko – če bo sploh zaživelo – le začasno in da se bo Združeno kraljestvo moralo strinjati z vsako novo zakonodajno rešitvijo glede tega.
Čeprav sta Juncker in Tusk bolj ali manj ustregla pričakovanjem Mayeve, si je težko predstavljati, da bi njuno pismo lahko imelo večji vpliv na jutrišnji razplet v Londonu. Kot sicer pojasnjujeta, »je brexit vir negotovosti in motenj«. Ločitveni sporazum je, kot menita, pošten kompromis, s katerim naj bi omogočili urejen izstop Združenega kraljestva in ublažili negativne posledice brexita.
Tusk v svojem delu odgovora poudarja jasno zavezo članic EU27 za hitro sprejetje sporazuma o prihodnjih odnosih po 31. decembru 2020 (ko se izteče predvideno obdobje tranzicije), tako da varovalo sploh ne bi bilo sproženo. In tudi če bi bilo, naj bi si prizadevali, da bo poseben režim veljal čim krajši čas.
Prav tako je opozoril, da imajo sklepi evropskega sveta pravno vrednost. Med drugim predstavljajo kontekst, v katerem bodo potekale razlage ločitvenega sporazuma. S politično deklaracijo o prihodnjih odnosih sta del svežnja.
Evropska komisija je že opozorila, da se skladno z ločitvenim sporazumom obdobje tranzicije, v katerem bodo za Združeno kraljestvo vsa pravila EU, še podaljša (za leto ali dve).
Posebna tema za evropsko politiko je, ali bi v primeru pričakovane zavrnitve sporazuma na Otoku podaljšali rok za izpeljavo brexita po 50. členu pogodbe o EU. Če rok ne bo podaljšan (s soglasjem EU27), Velika Britanija 30. marca ne bi bila več članica Unije.
Že nekaj časa se v bruseljskih krogih ugiba o podaljšanju tega roka, da bi lahko izpeljali kakšen postopek na Otoku, denimo drugi referendum ali nove volitve. Kot skrajni rok za takšno podaljšanje je veljal julij, ko bo že konstituiran nov evropski parlament.
Položaj je pravno in politično zapleten, ker bodo konec maja evropske volitve in Velika Britanija bi bila v primeru podaljšanja roka do junija ali julija na volilni dan še polnopravna članica. Po eni od razlag bi Britanci morali v takem primeru še izpeljati volitve. V evropski komisiji sicer nočejo ugibati o takšnih hipotetičnih scenarijih.
