Bruselj o recesiji: Najhuje utegne biti že za nami
Glede Slovenije v drugi polovici leta pričakujejo hitro rast potrošnje in okrevanja.
Odpri galerijo
Večji letošnji padec v Bruslju razlagajo z bolj postopnim odpravljanjem zajezitvenih ukrepov, kot so domnevali maja. FOTO: Reuters
Bruselj – Evropska komisija napoveduje Sloveniji v letošnjem letu skrčenje gospodarstva za sedem odstotkov. To je enak padec kot v spomladanski napovedi iz maja. Prihodnje leto naj bi zraslo za 6,1 odstotka, kar je za 0,6 odstotne točke manj kot v prejšnji napovedi.
V celotnem območju z evrom naj bi se gospodarstvo letos skrčilo za 8,7 odstotka ali za celo odstotno točko več, kot so napovedovali maja. Okrevanje prihodnje leto bo s 6,1 odstotka v primerjavi s prejšnjo napovedjo le nekoliko (za 0,2 odstotne točke) manj močno.
Večji letošnji padec v Bruslju razlagajo z bolj postopnim odpravljanjem zajezitvenih ukrepov, kot so domnevali maja. »Gospodarski učinek zaprtja je hujši, kot smo sprva pričakovali. Ostajamo v viharnih vodah, spopadamo se s številnimi tveganji, vključno s še enim velikim valom okužb,« je opozoril podpredsednik evropske komisije Valdis Dombrovskis.
Evropski komisar za gospodarstvo Paolo Gentiloni je pozval k čimprejšnjemu sprejetju svežnja za okrevanje. Tako naj bi med drugim blažili razlike v hitrosti okrevanja med državami članicami. V evropski komisiji sicer ocenjujejo, da prvi podatki za maj in junij nakazujejo, da bi »najhuje že utegnilo biti za nami«.
Glede Slovenije analitiki evropske komisije ugotavljajo, da je pandemija covida-19 končala večletno zdravo rast. Tako kot drugod so gospodarstvo močno prizadeli zajezitveni ukrepi in kolaps mednarodne trgovine.
Navajajo, da so bili sprejeti obsežni podporni ukrepi za omejevanje škode za podjetja in zaposlene, kot so shema za skrajšani delovni čas ali plačevanje socialnih prispevkov. Omenjajo moratorij na dolgove in uvedbo turističnih bonov.
Slovensko gospodarstvo se je v prvem četrtletju v primerjavi z zadnjim lanskim skrčilo za 4,5 odstotka. V drugem četrtletju pričakujejo še bolj strm padec. Zviševanje brezposelnosti ocenjujejo kot zmerno, kar pripisujejo podpornim ukrepom.
Po oceni Bruslja je Slovenija naredila znatne korake naprej pri odpiranju, z odpravljanjem zajezitvenih ukrepov in seznami držav za varna potovanje brez karantene. Registrirana nezaposlenost se je junija stabilizirala in vzdušje potrošnikov je boljše že od maja.
V drugi polovici leta pričakujejo hitro rast potrošnje in okrevanja, saj so gospodinjstva obdržala prihodke. Na drugi strani opozarjajo, da bo v obdobju negotovosti ostala zadržanost pri naložbah.
Med evrskimi državami bodo letos najbolj prizadete Italija (–11,2), Španija (–10,9) in Francija (–10,6). Med nečlanicami evra so najhujši časi pred Hrvaško, ki bo po bruseljski projekciji doživela 10,8-odstotni padec.
Nova napoved evropske komisije o sedemodstotnem padcu BDP za Slovenijo v 2020 je v skladu s pričakovanji in se umešča v sredino napovedi drugih inštitucij, ki se sicer gibljejo v razponu med minus 5,5 in minus 9,5 odstotka.
Tako je Umar nazadnje v svoji poletni napovedi za letos napovedal 7,6-odstotno skrčenje BDP, ta predpostavka bo obveljala tudi za pripravo rebalansa letošnjega državnega proračuna. OECD nam je prejšnji mesec napovedala skrčenje gospodarstva za 7,8 odstotka, za odtenek nižji padec BDP, in sicer za 6,5 odstotka, je v svojem osnovnem scenariju za letos predvidela Banka Slovenije.
BDP se je v Sloveniji sicer v prvem četrtletju 2020 zmanjšal za 4,5 odstotka glede na zadnje četrtletje lani, medletno pa je bil manjši za 3,4 odstotka. Vse napovedi letošnjega padca BDP so podvržene precejšnji negotovosti, večina ekonomistov pa je mnenja, da naj bi raven BDP ob koncu 2021 kljub pričakovani rasti prihodnje leto še zaostajala za tisto pred izbruhom pandemije.
V celotnem območju z evrom naj bi se gospodarstvo letos skrčilo za 8,7 odstotka ali za celo odstotno točko več, kot so napovedovali maja. Okrevanje prihodnje leto bo s 6,1 odstotka v primerjavi s prejšnjo napovedjo le nekoliko (za 0,2 odstotne točke) manj močno.
Hujši učinek zaprtja
Večji letošnji padec v Bruslju razlagajo z bolj postopnim odpravljanjem zajezitvenih ukrepov, kot so domnevali maja. »Gospodarski učinek zaprtja je hujši, kot smo sprva pričakovali. Ostajamo v viharnih vodah, spopadamo se s številnimi tveganji, vključno s še enim velikim valom okužb,« je opozoril podpredsednik evropske komisije Valdis Dombrovskis.
Evropski komisar za gospodarstvo Paolo Gentiloni je pozval k čimprejšnjemu sprejetju svežnja za okrevanje. Tako naj bi med drugim blažili razlike v hitrosti okrevanja med državami članicami. V evropski komisiji sicer ocenjujejo, da prvi podatki za maj in junij nakazujejo, da bi »najhuje že utegnilo biti za nami«.
Obsežni podporni ukrepi v Sloveniji
Glede Slovenije analitiki evropske komisije ugotavljajo, da je pandemija covida-19 končala večletno zdravo rast. Tako kot drugod so gospodarstvo močno prizadeli zajezitveni ukrepi in kolaps mednarodne trgovine.
Navajajo, da so bili sprejeti obsežni podporni ukrepi za omejevanje škode za podjetja in zaposlene, kot so shema za skrajšani delovni čas ali plačevanje socialnih prispevkov. Omenjajo moratorij na dolgove in uvedbo turističnih bonov.
Slovensko gospodarstvo se je v prvem četrtletju v primerjavi z zadnjim lanskim skrčilo za 4,5 odstotka. V drugem četrtletju pričakujejo še bolj strm padec. Zviševanje brezposelnosti ocenjujejo kot zmerno, kar pripisujejo podpornim ukrepom.
Gospodinjstva so obdržala prihodke
Po oceni Bruslja je Slovenija naredila znatne korake naprej pri odpiranju, z odpravljanjem zajezitvenih ukrepov in seznami držav za varna potovanje brez karantene. Registrirana nezaposlenost se je junija stabilizirala in vzdušje potrošnikov je boljše že od maja.
V drugi polovici leta pričakujejo hitro rast potrošnje in okrevanja, saj so gospodinjstva obdržala prihodke. Na drugi strani opozarjajo, da bo v obdobju negotovosti ostala zadržanost pri naložbah.
Med evrskimi državami bodo letos najbolj prizadete Italija (–11,2), Španija (–10,9) in Francija (–10,6). Med nečlanicami evra so najhujši časi pred Hrvaško, ki bo po bruseljski projekciji doživela 10,8-odstotni padec.
V sredini napovedi drugih inštitucij
Nova napoved evropske komisije o sedemodstotnem padcu BDP za Slovenijo v 2020 je v skladu s pričakovanji in se umešča v sredino napovedi drugih inštitucij, ki se sicer gibljejo v razponu med minus 5,5 in minus 9,5 odstotka.
Tako je Umar nazadnje v svoji poletni napovedi za letos napovedal 7,6-odstotno skrčenje BDP, ta predpostavka bo obveljala tudi za pripravo rebalansa letošnjega državnega proračuna. OECD nam je prejšnji mesec napovedala skrčenje gospodarstva za 7,8 odstotka, za odtenek nižji padec BDP, in sicer za 6,5 odstotka, je v svojem osnovnem scenariju za letos predvidela Banka Slovenije.
BDP se je v Sloveniji sicer v prvem četrtletju 2020 zmanjšal za 4,5 odstotka glede na zadnje četrtletje lani, medletno pa je bil manjši za 3,4 odstotka. Vse napovedi letošnjega padca BDP so podvržene precejšnji negotovosti, večina ekonomistov pa je mnenja, da naj bi raven BDP ob koncu 2021 kljub pričakovani rasti prihodnje leto še zaostajala za tisto pred izbruhom pandemije.
