Bruselj razkril ruske dezinformacije pred evropskimi volitvami

Velike čezmejne kampanje ni bilo, a prokremeljski viri lažnih novic so intenzivno delovali.

Objavljeno
14. junij 2019 15.07
Posodobljeno
14. junij 2019 15.25
Evropska komisija ugotavlja, da so prokremeljski viri v mesecih pred evropskimi volitvami okrepili delovanje z dezinformacijami. FOTO: Reuters
Bruselj - »Zbrani dokazi razkrivajo kontinuirano in vztrajno delovanje ruskih virov pri delovanju z dezinformacijami s ciljem zmanjšati volilno udeležbo in vplivati na izbiro volivcev ,« je ugotovila evropska komisija.

Za vrh EU prihodnji teden je pripravila poročilo o napredku v bitki proti dezinformacijam in naukih, potegnjenih iz evropskih volitev. S svojim delovanjem da so pripomogli k zajezitvi vpliv dezinformacij.  
 

Ni bilo Cambridge Analytice


»Ni bilo velikega poka. Ni bilo novega primera Cambridge Analytica,« je opozorila evropska komisarka za pravosodje Věra Jourová.

Četudi ni bilo velike čezmejne kampanje, so ugotovili številne aktivnosti  Zgolj v predvolilnih mesecih od januarja so odkrili okoli tisoč primerov širjenja dezinformacij iz ruskih virov. Cilj naj bi bil polarizacija družbe in manjše zaupanje v demokratične institucije.

Evropski komisar za varnostno unijo Julian King je kot konkretna primera iz »prokremeljskih virov navedel poročanje Sputnika, da je Poljska po vstopu v Unijo bolj revna kot prej in da želi francoski predsednik Emmanuel Macron izključiti nekaj držav iz EU. Na socialnih omrežjih so z lažnih računov, povezanih z Rusijo, hitro širili trditve, da ima EU nacistične korenine.


Afera Ibiza in globoka država


Po ugotovitvah evropske komisije  so zlonamerni akterji širili trditve, da požar v Notre Dame dokazuje propadanje zahodnih in krščanskih vrednot v EU. Afero Ibiza in padec avstrijske vlade so pripisovali delovanju »evropske globoke države«, pa tudi nemških in španskih varnostnih služb. Rumeni jopiči naj bi bili del širše zarote v Franciji.  

Širjenje zgodba o nepomembnih zakonodajnih pristojnosti evropskega parlamenta in vplivu lobistov njem naj bi služil cilju zmanjšanja udeležbe.
 

Facebook & Co. morajo narediti več


Po drugi strani ugotavljajo, da se taktike virov dezinformacij hitro spreminjajo. Da bi se čim bolj ognili zaznavi, namesto velikih operacij na digitalnih platformah, se akterji, predvsem ruski, odločajo za manjše, bolj lokalizirane operacije, ki jih je teže odkriti.

Velike spletne platforme Google, Twitter in Facebook so se v okviru bitke proti dezinformacijam same zavezale h kodeksu ravnanja. V Bruslju ugotavljajo napredek, a opozarjajo a je še veliko dela, denimo glede zagotavljanja informacij za lažjo identifikacijo zlonamernih akterjev.