Bruselj: Slovenija lovi ravnotežje

Evropska komisija v danes objavljeni analizi odpravljanja čezmernih neravnotežij, ki so bila v Sloveniji kot edini članici ugotovljena že dve leti zapored, v bolj pozitivnih tonih ocenjuje narejeno v zadnjem obdobju.

Kljub zamudam, ki so jih povzročile nepričakovane volitve, priznavajo, da so bili narejeni koraki na nekaj ključnih področjih, na katerih so bile že sprejete politične odločitve. Nadaljnji ukrepi v bančnem sektorju so zmanjšali pritisk trgov in spodbudili gospodarsko okrevanje. Tudi učinek ukrepov na področju pokojninskega sistema, trga dela in stečajne zakonodaje da je bil pozitiven.

Med pomanjkljivosti štejejo nesprejetje fiskalnega pravila, zamude pri pregledu stroškov v zdravstvenem sistemu, velik delež slabih posojil v bankah, majhen napredek pri pripravi strategije SDH, pomanjkljivo vzpostavljanje boljšega poslovnega okolja.

Nova vlada, ki je začela delati septembra, je po oceni Bruslja nakazala močno politično zavezo za reforme: zmanjšanje javnofinančnega primanjkljaja pod tri odstotke BDP prihodnje leto, pregled stroškov v zdravstvenem sektorju, socialni sporazum, načrt za prestrukturiranje podjetij, strategija za pritegnitev tujih investicij.    

»Uspeh bo popolnoma odvisen od ohranjanja široke javne in politične podpore za hitro sprejemanje in izvajanje nujnih reform na ključnih področjih,« so zapisali v komisiji.

Opozarjajo, da je Slovenija edina članica, ki v domačo zakonodajo ni prenesla evropske direktive o proračunskih okvirih, ki je bila sprejeta v kontekstu zagotavljanja bolj zdravih javnih financ članic.

Glede sanacije treh državnih bank (NLB, NKBM, Abanka) opažajo napredek v skladu z načrti. Drugače kot pri privatizaciji NKBM, kjer pričakujejo slovensko spoštovanje roka (konec leta), opozarjajo na grozeče zamude pri prodaji Abanke, za katero bi morali načrt privatizacije pripraviti že prihodnje leto.

Pri prestrukturiranju prezadolženih podjetij da je napredek počasen, večji izzivi so še pred Slovenijo, tako za bančni sektor kot za celotno gospodarstvo.

V analizi konkretnih primerov privatizacije omenjajo, da se je nova vlada odpovedala načrtu razdelitve Telekoma Slovenije na infrastrukturni in storitveni del.  

Komisija se sklicuje na lastno letošnjo oceno konkurenčnosti članic, po kateri je Slovenija naredila malo za odpravo šibkih točk, kakršne so počasna privatizacija, dolgi administrativni postopki, korupcija ... Majhen napredek ugotavljajo tudi pri zagotavljanju tega, da bi gibanja plač spodbujala konkurenčnost in ustvarjanje delovnih mest.

Delovanje sodišč v reševanju v trgovinskih, civilnih in izvršilnih postopkih da je sicer boljše, a njihovo trajanje in tudi število nerešenih primerov ostaja znatno.     

Ob Sloveniji je komisija spomladi ugotovila čezmerna neravnotežja še v Italiji in na Hrvaškem. Tudi v letošnjem krogu pregleda neravnotežij je Slovenija na bruseljskem radarju tveganj, zato bo skupaj z drugimi petnajstimi članicami pod posebnim drobnogledom. Glede na zadnje bolj pozitivne ocene gospodarskih gibanj, urejanje javnih financ in reform ne bi bi bilo presenečenje, če prihodnjo pomlad po končanem pregledu slovenska neravnotežja ne bodo razglašena za čezmerna.