Bruseljska pipa za vzhod se začenja zapirati
EU bo več denarja namenila za tiste članice, ki so najbolj občutile posledice migracijske in gospodarske krize.
Odpri galerijo
Neposredna plačila kmetom naj bi Bruselj znižal na 60.000 evrov bruto. FOTO: Uroš Hočevar/Delo
Bruselj – V zadnjih mesecih priprav predloga prihodnjega proračuna EU je bila kot mantra ugotovitev, da se bo več milijard evrov, ki so bile do zdaj namenjene nekoč socialističnim državam na vzhodu, začelo prelivati na evropski jug.
Več kot tretjina sedemletnega proračuna, to je 371 milijard evrov, je namenjena za gospodarsko, socialno in ozemeljsko kohezijo – pomoč manj razvitim regijam. Vzhodne članice so se v zadnjih letih že tako hitreje razvijale, kot se je Unija v povprečju. Poleg tega je komisar Günther Oettinger pripravil nov sistem meril za delitev kohezijskega denarja. Ta ne bo več temeljil le na BND, ampak tudi na drugih, gospodarsko-socialnih indikatorjih, kot sta brezposelnosti mladih in stopnja revščine. Pričakovano je večje sofinanciranje iz proračunov članic. Tudi posledice migracij bodo upoštevane.
Več denarja občinam za begunce
Francoski predsednik Emmanuel Macron je pred kratkim napovedal, da bodo denar iz bruseljske blagajne dobivale občine, ki morajo integrirati begunce. Ker sta južne članice bolj prizadeli tako gospodarska kot tudi migracijska kriza, je preusmeritev logična. Občine si v državah, ki so sprejele največ beguncev (denimo Avstrija, Nemčija in Švedska), lahko obetajo več pomoči. Evropska komisarka za pravosodje Věra Jourová je že napovedala, da bo izplačevanje denarja iz skladov vezano na spoštovanje načela pravne države. To je opozorilo Madžarski in Poljski.
Manj denarja za kmete
Niti drugi največji postavki, kmetijstvu, ne bo prihranjeno. Pričakuje se vsaj nekajodstotno realno znižanje. Zgornjo mejo za neposredna plačila kmetom naj bi znižali na 60.000 evrov na leto. Pri splošnih rezih v prihodnjem proračunu EU naj bi bila izvzeta uspešna programa Erasmus+ in znanstvenoraziskovalni program Obzorje 2020. Obema naj bi namenili več kot do zdaj. Stalnica razprav so novi prihodki, s katerimi bi bil proračun EU manj odvisen od prispevkov članic. V Bruslju mislijo na trgovanje s certifikati za izpuste CO2 in davek na plastiko.
Posodobitev kohezije
Slovenija načelno podpira »ambiciozen in v prihodnost usmerjen« proračun. Kot članica, v kateri je denar iz bruseljske blagajne osrednji del javnih naložb, se bo poskušala izogniti prevelikim rezom v koheziji. Predvsem zahodna Slovenija, ki je dosegla 99 odstotkov povprečnega BND v EU, utegne biti v težjem položaju. Tako kot že v prejšnjih pogajanjih si bo slovenska vlada morala prizadevati za posebno ureditev varnostne mreže, ki blaži posledice izsušitve bruseljskega vira denarja. Manj razvita vzhodna Slovenija (68 odstotkov povprečja EU) bo ostala prejemnica.
Po slovenski logiki bi se kohezija morala posodobiti in bi jo morali bolj usmeriti v odpiranje delovnih mest. V prejšnjih desetletjih se je po članicah veliko investiralo v projekte, od katerih ni bilo velikih koristi. Letališča so, denimo, samevala. Niti interesi slovenskih občin niso vedno usklajeni s splošnimi razvojnimi cilji, predvsem župani imajo pred očmi bolj svoje politično unovčljive projekte. Znanstveni projekti iz Obzorij 2020 povzročajo dileme, saj so interesi vodilnih inštitutov, ki izpolnjujejo evropska merila odličnosti, drugačni kot na kakšni bolj povprečni fakulteti.
Korenček in palica
Eno od tveganj za Slovenijo je, da bi socialni indikatorji, kakršna sta brezposelnost in stopnja revščine, postali ključni dejavnik v koheziji. Eden od argumentov je, da namen kohezijske politike sam po sebi ni odpravljanje posledic migracij. Zato je bolj naklonjena stari metodi izračunavanja na podlagi BND. »Takšna metoda je ugodnejša za nas,« pravijo diplomati. Že tako se dogajajo temeljite spremembe, saj ni več enotne fronte »prijateljic« kohezije. Španija že tako utegne postati neto plačnica. Slovenski interesi so vse bliže belgijskim, irskim ali portugalskim.
Poleg vključevanja vladavine prava kot pogojevanja naj bi bili še zagotovljeni korenčki za države, ki uspešno izvajajo strukturne reforme. Čeprav se proračun sprejema s soglasjem, bo imela evropska komisija več manevrskega prostora za delovanje s »palico« pri izvedbi konkretnih plačil članicam. Na splošno ostaja negotov časovni okvir. Želja je, da bi bil osnovni okvir proračuna EU pod streho že pred evropskimi volitvami maja 2019, a v preteklosti so zapletena pogajanja po objavi predloga trajala precej dlje.
Več kot tretjina sedemletnega proračuna, to je 371 milijard evrov, je namenjena za gospodarsko, socialno in ozemeljsko kohezijo – pomoč manj razvitim regijam. Vzhodne članice so se v zadnjih letih že tako hitreje razvijale, kot se je Unija v povprečju. Poleg tega je komisar Günther Oettinger pripravil nov sistem meril za delitev kohezijskega denarja. Ta ne bo več temeljil le na BND, ampak tudi na drugih, gospodarsko-socialnih indikatorjih, kot sta brezposelnosti mladih in stopnja revščine. Pričakovano je večje sofinanciranje iz proračunov članic. Tudi posledice migracij bodo upoštevane.
Več denarja občinam za begunce
Francoski predsednik Emmanuel Macron je pred kratkim napovedal, da bodo denar iz bruseljske blagajne dobivale občine, ki morajo integrirati begunce. Ker sta južne članice bolj prizadeli tako gospodarska kot tudi migracijska kriza, je preusmeritev logična. Občine si v državah, ki so sprejele največ beguncev (denimo Avstrija, Nemčija in Švedska), lahko obetajo več pomoči. Evropska komisarka za pravosodje Věra Jourová je že napovedala, da bo izplačevanje denarja iz skladov vezano na spoštovanje načela pravne države. To je opozorilo Madžarski in Poljski.
Manj denarja za kmete
Niti drugi največji postavki, kmetijstvu, ne bo prihranjeno. Pričakuje se vsaj nekajodstotno realno znižanje. Zgornjo mejo za neposredna plačila kmetom naj bi znižali na 60.000 evrov na leto. Pri splošnih rezih v prihodnjem proračunu EU naj bi bila izvzeta uspešna programa Erasmus+ in znanstvenoraziskovalni program Obzorje 2020. Obema naj bi namenili več kot do zdaj. Stalnica razprav so novi prihodki, s katerimi bi bil proračun EU manj odvisen od prispevkov članic. V Bruslju mislijo na trgovanje s certifikati za izpuste CO2 in davek na plastiko.
Posodobitev kohezije
Slovenija načelno podpira »ambiciozen in v prihodnost usmerjen« proračun. Kot članica, v kateri je denar iz bruseljske blagajne osrednji del javnih naložb, se bo poskušala izogniti prevelikim rezom v koheziji. Predvsem zahodna Slovenija, ki je dosegla 99 odstotkov povprečnega BND v EU, utegne biti v težjem položaju. Tako kot že v prejšnjih pogajanjih si bo slovenska vlada morala prizadevati za posebno ureditev varnostne mreže, ki blaži posledice izsušitve bruseljskega vira denarja. Manj razvita vzhodna Slovenija (68 odstotkov povprečja EU) bo ostala prejemnica.
Po slovenski logiki bi se kohezija morala posodobiti in bi jo morali bolj usmeriti v odpiranje delovnih mest. V prejšnjih desetletjih se je po članicah veliko investiralo v projekte, od katerih ni bilo velikih koristi. Letališča so, denimo, samevala. Niti interesi slovenskih občin niso vedno usklajeni s splošnimi razvojnimi cilji, predvsem župani imajo pred očmi bolj svoje politično unovčljive projekte. Znanstveni projekti iz Obzorij 2020 povzročajo dileme, saj so interesi vodilnih inštitutov, ki izpolnjujejo evropska merila odličnosti, drugačni kot na kakšni bolj povprečni fakulteti.
Korenček in palica
Eno od tveganj za Slovenijo je, da bi socialni indikatorji, kakršna sta brezposelnost in stopnja revščine, postali ključni dejavnik v koheziji. Eden od argumentov je, da namen kohezijske politike sam po sebi ni odpravljanje posledic migracij. Zato je bolj naklonjena stari metodi izračunavanja na podlagi BND. »Takšna metoda je ugodnejša za nas,« pravijo diplomati. Že tako se dogajajo temeljite spremembe, saj ni več enotne fronte »prijateljic« kohezije. Španija že tako utegne postati neto plačnica. Slovenski interesi so vse bliže belgijskim, irskim ali portugalskim.
Poleg vključevanja vladavine prava kot pogojevanja naj bi bili še zagotovljeni korenčki za države, ki uspešno izvajajo strukturne reforme. Čeprav se proračun sprejema s soglasjem, bo imela evropska komisija več manevrskega prostora za delovanje s »palico« pri izvedbi konkretnih plačil članicam. Na splošno ostaja negotov časovni okvir. Želja je, da bi bil osnovni okvir proračuna EU pod streho že pred evropskimi volitvami maja 2019, a v preteklosti so zapletena pogajanja po objavi predloga trajala precej dlje.
