Bruseljske kravje kupčije so razdelile EU
Slovenija je bila v kadrovskih bitkah kar prožna. Tudi Timmermansa bi brez težav podprla. Je pa jasno pokazala, da hrvaškega premiera Andreja Plenkovića noče videti na nobeni od vodilnih funkcij v EU.
Odpri galerijo
Merklova je pojasnila, da za nobeno niso imeli zadostne večine, tudi za Timmermansa ne. Foto: Afp
Bruselj – Bitka za vodilne položaje v EU se bo jutri nadaljevala. Voditelji držav članic bodo ob 11. uri nadaljevali izredni vrh, na katerem želijo doseči preboj pri kadrovanju.
Napeta pogajanja so trajala več kot 18 ur, od nedelje zvečer do današnjega poldneva. Kljub temu so se voditelji članic nato razšli brez rešitve. Odločanje o vodilnih kadrih je bilo polomija, saj interesov in želja niso mogli spraviti na skupni imenovalec.
Na mizi je bila bolj ali manj spreminjajoča se ponudba z osrednjima kandidatoma – nizozemskim socialdemokratom Fransom Timmermansom kot kandidatom za predsednika evropske komisije in nemškim konservativcem Manfredom Webrom za vodenje evropskega parlamenta. Oba sta bila na volitvah vodilna kandidata svojih družin in kot takšna v najboljšem položaju. Več menjav je bilo med imeni za druge funkcije: predsednika evropskega sveta, visokega zunanjepolitičnega predstavnika EU, prvega podpredsednika evropske komisije.
Krožila so tudi imena izvršne predsednice Svetovne banke Kristaline Georgieve (EPP) in dveh liberalcev – belgijskega premiera Charlesa Michela in evropske komisarke Margrethe Vestager. Ena od značilnosti bitke je, da se je del voditeljev EPP postavil po robu načrtu Merklove, da bi Timmermans postal naslednik Jean-Clauda Junckerja. Med nasprotniki na začetku niso bile le države Višegrajske skupine, ampak tudi hrvaški premier Andrej Plenković, njegov irski kolega Leo Varadkar, predsednik latvijske vlade Arturs Krišjānis Kariņš. To nasprotovanje je med vrhom po neuradnih informacijah vendarle plahnelo.
Na vrhu niso glasovali o nobeni od navedenih kadrovskih možnosti. Merklova je pojasnila, da za nobeno niso imeli zadostne večine, tudi za Timmermansa ne. Kljub temu še zmeraj vidi možnost, da bodo jutri dosegli dogovor. Opozorila pa je, da morata imeti vlogo vodilna kandidata z volitev (Timmermans in Weber). V EPP želijo več, ker bi se po načrtu odpovedali vodenju evropske komisije. Pritisk na delo voditeljev pomeni konstitutivna seja evropskega parlamenta, ki se bo začela jutri. V sredo bodo evropski poslanci po načrtu že odločali o prihodnjem predsedniku parlamenta.
»Veliko koncev moramo spraviti skupaj,« je kanclerka opisala težavnost evropske kadrovske sestavljanke. Eno ključnih vprašanj je preglasovanje. Merklova si ne želi, da bi pri odločanju o kadrih preglasovali katero od velikih držav, denimo Italijo, ki je Timmermansu nasprotovala. To bi v prihodnjih letih, ko se bo odločalo o številnih najpomembnejših vprašanjih, zapletlo odnos med članicami. Tudi držav Višegrajske skupine ne bi smeli izolirati. To, da so se v položaju, ko so bili v slepi ulici, odločili za premor, v njenih očeh utegne pomagati pri iskanju rešitve, saj se lahko pojavijo kakšni drugačni pogledi.
Francoski predsednik Emmanuel Macron je kritiziral potek vrha. Zaradi neuspeha Uniji menda grozi izguba verodostojnosti. »Ustvarjamo podobo Evrope, ki ni resna,« je povedal. Vzroke za neuspeh kadrovskega vrha vidi v notranjih delitvah v EPP in tudi v zemljepisnih delitvah. Iz vsega tega bi po njegovem mnenju morali potegniti nauk, da EU na takšen način ne bo mogla delovati. To je povezal z ustavitvijo prihodnjih širitev, dokler ne bo reforme delovanja Unije. Od predsednika evropskega sveta Donalda Tuska pričakuje, da bo pripravil celovit predlog kadrovskih rešitev.
Kako bi jutri lahko dosegli preboj, ni znano. Macron in Merklova bosta morala nadaljevati medsebojno usklajevanje, pogovarjali naj bi se v okviru političnih družin. Glede na razmerje sil je še težko napovedati razplet. Tudi geografsko in spolno ravnotežje je nujno. Bolgarka Georgieva, denimo, ima kot ženska z vzhoda veliko možnosti. Po drugi strani ni gotovo, ali Timmermans, ki ga najbolj kritizirajo na Madžarskem in Poljskem, lahko postane bolj sprejemljiv za več držav članic z vzhoda.
Slovenija je bila v kadrovskih bitkah kar prožna. Tudi Timmermansa bi brez težav podprla. Je pa jasno pokazala, da hrvaškega premiera Andreja Plenkovića noče videti na nobeni od vodilnih funkcij v EU. Premier Šarec je po vrhu odletel domov, v Bruselj se bo vrnil jutri.
Napeta pogajanja so trajala več kot 18 ur, od nedelje zvečer do današnjega poldneva. Kljub temu so se voditelji članic nato razšli brez rešitve. Odločanje o vodilnih kadrih je bilo polomija, saj interesov in želja niso mogli spraviti na skupni imenovalec.
Na mizi je bila bolj ali manj spreminjajoča se ponudba z osrednjima kandidatoma – nizozemskim socialdemokratom Fransom Timmermansom kot kandidatom za predsednika evropske komisije in nemškim konservativcem Manfredom Webrom za vodenje evropskega parlamenta. Oba sta bila na volitvah vodilna kandidata svojih družin in kot takšna v najboljšem položaju. Več menjav je bilo med imeni za druge funkcije: predsednika evropskega sveta, visokega zunanjepolitičnega predstavnika EU, prvega podpredsednika evropske komisije.
Krožila so tudi imena izvršne predsednice Svetovne banke Kristaline Georgieve (EPP) in dveh liberalcev – belgijskega premiera Charlesa Michela in evropske komisarke Margrethe Vestager. Ena od značilnosti bitke je, da se je del voditeljev EPP postavil po robu načrtu Merklove, da bi Timmermans postal naslednik Jean-Clauda Junckerja. Med nasprotniki na začetku niso bile le države Višegrajske skupine, ampak tudi hrvaški premier Andrej Plenković, njegov irski kolega Leo Varadkar, predsednik latvijske vlade Arturs Krišjānis Kariņš. To nasprotovanje je med vrhom po neuradnih informacijah vendarle plahnelo.
Na mizi je bila bolj ali manj spreminjajoča se ponudba z osrednjima kandidatoma – Fransom Timmermansom (na fotografiji) kot kandidatom za predsednika komisije in Manfredom Webrom za vodenje parlamenta. Foto: Reuters
Težavnost kadrovske sestavljanke
Na vrhu niso glasovali o nobeni od navedenih kadrovskih možnosti. Merklova je pojasnila, da za nobeno niso imeli zadostne večine, tudi za Timmermansa ne. Kljub temu še zmeraj vidi možnost, da bodo jutri dosegli dogovor. Opozorila pa je, da morata imeti vlogo vodilna kandidata z volitev (Timmermans in Weber). V EPP želijo več, ker bi se po načrtu odpovedali vodenju evropske komisije. Pritisk na delo voditeljev pomeni konstitutivna seja evropskega parlamenta, ki se bo začela jutri. V sredo bodo evropski poslanci po načrtu že odločali o prihodnjem predsedniku parlamenta.
»Veliko koncev moramo spraviti skupaj,« je kanclerka opisala težavnost evropske kadrovske sestavljanke. Eno ključnih vprašanj je preglasovanje. Merklova si ne želi, da bi pri odločanju o kadrih preglasovali katero od velikih držav, denimo Italijo, ki je Timmermansu nasprotovala. To bi v prihodnjih letih, ko se bo odločalo o številnih najpomembnejših vprašanjih, zapletlo odnos med članicami. Tudi držav Višegrajske skupine ne bi smeli izolirati. To, da so se v položaju, ko so bili v slepi ulici, odločili za premor, v njenih očeh utegne pomagati pri iskanju rešitve, saj se lahko pojavijo kakšni drugačni pogledi.
Podoba Evrope, ki ni resna
Francoski predsednik Emmanuel Macron je kritiziral potek vrha. Zaradi neuspeha Uniji menda grozi izguba verodostojnosti. »Ustvarjamo podobo Evrope, ki ni resna,« je povedal. Vzroke za neuspeh kadrovskega vrha vidi v notranjih delitvah v EPP in tudi v zemljepisnih delitvah. Iz vsega tega bi po njegovem mnenju morali potegniti nauk, da EU na takšen način ne bo mogla delovati. To je povezal z ustavitvijo prihodnjih širitev, dokler ne bo reforme delovanja Unije. Od predsednika evropskega sveta Donalda Tuska pričakuje, da bo pripravil celovit predlog kadrovskih rešitev.
Kako bi jutri lahko dosegli preboj, ni znano. Macron in Merklova bosta morala nadaljevati medsebojno usklajevanje, pogovarjali naj bi se v okviru političnih družin. Glede na razmerje sil je še težko napovedati razplet. Tudi geografsko in spolno ravnotežje je nujno. Bolgarka Georgieva, denimo, ima kot ženska z vzhoda veliko možnosti. Po drugi strani ni gotovo, ali Timmermans, ki ga najbolj kritizirajo na Madžarskem in Poljskem, lahko postane bolj sprejemljiv za več držav članic z vzhoda.
Slovenija je bila v kadrovskih bitkah kar prožna. Tudi Timmermansa bi brez težav podprla. Je pa jasno pokazala, da hrvaškega premiera Andreja Plenkovića noče videti na nobeni od vodilnih funkcij v EU. Premier Šarec je po vrhu odletel domov, v Bruselj se bo vrnil jutri.
