Bruseljski spopad za vsak evro

Novi, bolj varčevalni predlog finskega predsedstva povzroča nezadovoljstvo, tudi Slovenije.

Objavljeno
11. december 2019 06.00
Posodobljeno
11. december 2019 06.00
Finsko predsedstvo je prepričano, da je njihov predlog uravnotežen, a nihče ne pričakuje, da bi na vrhu EU, ki se bo začel jutri, narejen opaznejši napredek pri sprejemanju proračuna. Foto: Aris Oikonomou/Afp
Bruselj – Pred vrhom EU, na katerem se bodo voditelji držav člani prvič poglobljeno lotili podatkov o prihodnjem sedemletnem proračunu za obdobje od leta 2021 do leta 2027, je napetosti vse več. Iz vlad prihajajo znamenja, da soglasja še ni na obzorju.

Po osnovnem predlogu evropske komisije iz maja lani, ki je znašal 1135 milijard evrov ali 1,11 odstotka bruto nacionalnega dohodka (BND), je na mizi predlog finskega predsedstva. V Helsinkih so vsaj nekoliko prisluhnili bolj varčnim državam (najbolj kritične so Avstrija, Danska, Nemčija, Nizozemska in Švedska, ki zahtevajo zgornjo mejo pri enem odstotku BND), saj so bruseljski predlog oklestili za 48 milijard evrov. Močni rezi, ki znašajo okoli 7,5 milijarde evrov, so predvideni na področju kohezije.



Za manj razvite članice so bili že po predlogu Bruslja predvideni rezi v primerjavi z obdobjem med letoma 2014 in 2020. Slovenija bi po njih dobila za kohezijo 3,07 milijarde evrov ali okoli devet odstotkov manj kot v veljavnem proračunskem okviru. Težava Slovenije in še nekaterih držav je, da se bo po finskem predlogu razvitost izračunavala na podlagi podatkov za obdobje med letoma 2015 in 2017. Evropska komisija je uporabljala še obdobje 2014–2016, ki je za Slovenijo glede prihodnjih nakazil ugodnejše. Ker ima nadpovprečno rast, je Slovenija vsako leto bliže povprečju EU. Posebno kočljiva za kohezijsko regijo je zahodna Slovenija, ki se po razvitosti že giblje okoli povprečja EU in bi utegnila ostati brez precejšnjega dela kohezijskih sredstev.
 

Več za podeželje


Na voljo so sicer različni načini omejevanja zniževanja nakazil, denimo z varnostno mrežo, po kateri nobena regija ne bi smela izgubiti več kot 40 odstotkov denarja v primerjavi z veljavnim proračunom. Podobne težave imajo vzhodnonemške regije. Ugodneje naj bi bilo za Slovenijo pri politiki podeželja, iz katerega bi dobila več kot po prvotnem predlogu. Finska je za vse države predlagala deset milijard evrov več. V sedemletnem proračunskem obdobju od leta 2014 do leta 2020 je za razvoj podeželja za Slovenijo predvidenih 848 milijonov evrov. Kohezijske države zagovarjajo predlog, ki ga je pred poldrugim letom predstavila evropska komisija. Poleg tega zahtevajo, da bi se z izstopom Združenega kraljestva pet drugih bogatih držav moralo odpovedati svojim posebnim popustom na vplačila v proračun EU. Popusti pri plačilih za Avstrijo, Dansko, Nemčijo, Nizozemsko in Švedsko izhajajo iz razvpitega britanskega rabata. Znamenj, na katero stran se bo nagnila, ni. Eden od glavnih argumentov nasprotnic sistema popustov je, da vanj v deležu svojega BDP že tako prispevajo najmanj.



Finsko predsedstvo je prepričano, da je njihov predlog uravnotežen, a nihče ne pričakuje, da bi na vrhu EU, ki se bo začel jutri, narejen opaznejši napredek pri sprejemanju proračuna. Tudi zasedanje ministrov za evropske zadeve, ki so pripravljali vrh, je potekalo v takem razpoloženju. »Dela je še veliko,« je v Bruslju opozoril državni sekretar na nemškem zunanjem ministrstvu Michael Roth. Njegova francoska kolegica Amélie de Montchalin je predlog Helsinkov videla kot dobro podlago za delo. Ključno se jim zdi vprašanje plačil kmetom.
 

Fokus na podnebni politiki 


Natančnih podatkov, koliko bi Sloveniji izgubila po finskem predlogu, še ni. Državni sekretar na zunanjem ministrstvu Dobran Božič je v razpravi opozoril, da Slovenija ne more sprejeti finskega predloge, kot je na mizi. »So regije v Evropi, ki jim grozi, da bodo izgubile velik del financiranja,« je povedal. Slovenija v pogajanjih zagovarja, da nobena regija bi smela ničesar izgubiti zgolj na podlagi spremembe referenčnega obdobja z let med 2014 in 2016 na leta med 2015 in 2017. Ne tega ne predloga 40-odstotne varnostne mreže za regije, kot je Zahodna Slovenija, Finska ni upoštevala.

V proračunu se bo zrcalila temeljna politika prihodnjega mandata, varovanje podnebja. Tako naj bi bila četrtina plačil iz proračuna povezanih z njo. Zgolj skozi posebni mehanizem za pravično tranzicijo naj bi bilo namenjenih sto milijard evrov naložb. V finskem predlogu rezi sicer niso bili narejeni le na področju kohezijskih sredstev, temveč tudi na strateških področjih, na katerih naj bi se EU v prihodnjih letih postavila na noge. Namesto 13 milijard evrov bo za evropski obrambni sklad, iz katerega bodo financirane tako raziskave kot nabave, namenjenih le še šest milijard.