Bruseljsko čaranje s številkami pri varčevanju

Lišpanje številk z različno metodologijo, da bi bile pod črto zadovoljne tako države plačnice kot prejemnice.
Fotografija: Predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker med predstavljanjem osnutka novega evropskega proračuna pred dnevi v Bruslju. FOTO: AFP
Odpri galerijo
Predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker med predstavljanjem osnutka novega evropskega proračuna pred dnevi v Bruslju. FOTO: AFP

Bruselj – Črnilo na dokumentih, spisanih ob predstavitvi predloga proračuna EU za obdobje 2021–2027, se še ni posušilo, ko so se že pojavili prvi izračuni, ki kažejo, da lahko predstav­ljene številke vsakdo gleda s svojo optiko.

Velikost rezov in zvišanje nista razvidna. Pod črto je jasno, da bi se proračun z okoli odstotka zvišal na 1,11 odstotka bruto nacionalnega dohodka (BND). To v številkah, izračunanih po stalnih cenah iz letošnjega leta, pomeni zvišanje s 1087 na 1134 milijard evrov. Kljub brexitu in varčevanju na nekaj področjih Unija za financiranje starih in številnih novih nalog potrebuje več denarja. Da je lahko predstavila sliko čim bolj skladno z željami in političnimi cilji, je evropska komisija morala uporabiti »kreativne« prijeme.

Ni namreč jasno, kdaj je upoštevala vrednosti po trenutnih in kdaj po stalnih cenah. Skupni proračun z uporabo trenutnih cen, ki upoštevajo inflacijo, bi znašal 1279 milijard evrov. V stalnih cenah so po bruseljskih pojasnilih razvidne dejanske spremembe, a za objavo podatkov še v trenutnih cenah so se odločili, »da bodo vlade in državljani dobro seznanjeni s predlaganimi odhodki v celotnem sedemletnem obdobju«. V sedmih letih naj bi bila inflacija približno 14-odstotna.
Tako je na številnih področjih skoraj nemogoče primerjati izdatke v prihodnjem proračunu z veljavnim sedemletnim okvirom do leta 2020. Glede obeh najpomembnejših delov proračuna, kmetijstva in naložb v manj razvitih regijah (kohezija), evropska komisija piše o zmernem, 5-odstotnem znižanju za vsako področje. Z modernizacijo teh naj bi dosegli, da bi z manj denarja uresničevali enake cilje kot doslej in nove prednostne naloge. Tako bi kohezija, denimo, podpirala strukturne reforme in dolgoročno integracijo migrantov.
 

Zapleti pri izračunih


Za strokovnjaka z bruseljskega inštituta Bruegel Zsolta Darvasa in Nicolasa Moësa je povedno, da evropska komisija – drugače kot pri drugih postavkah (podnebna politika, obramba, migracije …) – za dve daleč največji postavki sploh ni predstavila natančnejših primerjav s proračunskim obdobjem 2014–2020. Strokovnjaka sta izračunala, da bo po dejanski vrednosti v evrih za kohezijo 7 in v kmetijstvu 15 odstotkov manj sredstev. Skupni proračunski delež obeh se je znižal na okoli 60 odstotkov, v veljavnem je tri četrtine. Toda Brueglova strokovnjaka sta opozorila, da samo znižanje deleža ne pomeni nujno zniževanja vrednosti porabe. Proračunske obveznosti se bodo ne glede na odhod Združenega kraljestva po trenutnih cenah zvišale s 1087 na 1279 milijard evrov. Če bi že v veljavnem proračunu odšteli 61 milijard, namenjenih plačilom v Združeno kraljestvo, bi bil izhodiščni znesek še nižji – 1026 milijard. Predlog evropske komisije, predstavljen 2. maja, je torej višji za približno 25 odstotkov.

Infografika: Delo
Infografika: Delo


Pri izračunih se zapleta še z inflacijo, saj je v pravilih zahtevano upoštevanje 2-odstotne stopnje. Glede na gibanja v zadnjih letih je upoštevana raven visoka. Kot sta ugotovila Darvas in Moës, bo denarja za manj razvite (skladi za regionalni razvoj, socialo in kohezijo) po trenutnih cenah 6 odstotkov več. Zgolj za največji sklad (za regionalni razvoj) bo zvišanje 20-odstotno. Po drugi strani bo kohezijski sklad skrčen za 37 odstotkov. Za celotno politiko bo v sedmih letih namenjenih 373 milijard evrov.
Krčenje kohezijskih sredstev sicer razlagajo z zbliževanjem evropskih gospodarstev. Članice na vzhodu se počasi približujejo evropskemu povprečju, ki bo z britanskim odhodom že tako nižje. Glavno merilo za plačila je in ostaja BND. Tudi delež državljanov, ki živijo v najmanj razvitih regijah (pod 75 odstotkov evropskega povprečja), se zmanjšuje in giblje okoli četrtine. Rahlo zvišanje leta 2010 je bilo posledica velike krize, ki je najbolj prizadela evropski jug na čelu z Grčijo.

V prihodnje naj bi se teža BND pri pridobivanju denarja iz skladov nekoliko zmanjšala. Bolj bodo upoštevani dejavniki, kot so nezaposlenost (zlasti mladih), podnebne spremembe in sprejemanje migrantov, je pojasnila evropska komisija. Poleg tega naj bi se povečala stopnja nacionalnega sofinanciranja, kar naj bi bolje odražalo gospodarsko realnost. Prav tako bi več lastnega financiranja zvišalo raven naložb in okrepilo identificiranje z izvajanimi razvojnimi projekti.

Po izračunih Bruegla bodo rezi na področju kmetijske politike po trenutnih cenah 4-odstotni in po letošnjih cenah 15-odstotni. Tudi v bruseljskem možganskem trustu Farm Europe so izračunali, da bodo evropski kmetje po letu 2021 dobili za 11,7 odstotka manj denarja. Ob koncu finančnega okvira naj bi bili rezi še večji – 16-odstotni. Evropski komisiji očitajo zvijače s številkami. Predvsem v Franciji, v katero se steka največ kmetijskega denarja, je čedalje več kritik bruseljskih načrtov.

Več iz te teme:

Komentarji: