Burmanska voditeljica v Haagu zanikala obtožbe o genocidu
Čeprav je burmanska vojska »morda uporabila prekomerno silo«, to ne dokazuje namere za izbris celotne manjšine, je na današnji obravnavi na sodišču Združenih narodov v Haagu menila Aung San Su Či.
Odpri galerijo
74-letna voditeljica Burme državo brani na Meddržavnem sodišču v Haagu. FOTO: Yves Herman/Reuters
Ta teden se je na Meddržavnem sodišču Združenih narodov začelo zaslišanje v primeru tožbe zoper burmansko vlado. Obtožnica, ki jo je vložila Gambija, Burmo obtožuje množičnih pobojev, posilstev in izključitev pripadnikov muslimanske manjšine Rohingja v burmanski zvezni državi Rakhine.
Burmo na sodišču v Haagu zastopa de facto voditeljica Aung San Su Či. »Gambija je predstavila nepopolno in zavajajočo sliko o dejanski situaciji v zvezni državi Rahkine,« je prejemnica Nobelove nagrade za mir po navedbah tujih medijev izjavila na današnji obravnavi. Med drugim je menila, da se oblastem, ki preiskujejo sporno delovanje pripadnikov varnostnih sil, ne more očitati namere genocida, poroča Al Džazira. Čeprav je burmanska vojska »morda uporabila prekomerno silo«, to ne dokazuje namere za izbris celotne manjšine, je še povedala.
Če so Združeni narodi dogajanje v Burmi označili za etnično čiščenje, je burmanska voditeljica na obravnavi menila, da je bilo dogajanje jeseni leta 2017 »notranji konflikt« – burmanska vojska da je odgovorila na napade lokalnih oboroženih skupin.
Zaradi nasilja je od avgusta 2017 zvezno državo Rakhine zapustilo več kot 700.000 pripadnikov manjšine Rohingja. Večina se je zatekla v begunska taborišča v Bangladešu, kjer so življenjski pogoji zelo slabi. Preiskovalna komisija Združenih narodov je septembra letos navedla, da v Burmi še vedno obstajajo pogoji, ki so vodili do »umorov, posilstev in skupinskih posilstev, mučenja, prisilnih preseljevanj in drugih hujših kršitev pravic.«
Gambija ob podpori Organizacije islamskega sodelovanja ter, med drugim, Kanade in Nizozemske zahteva, da Burma nemudoma zaustavi svoje ravnanje zoper pripadnike manjšine Rohingja.
Burmo na sodišču v Haagu zastopa de facto voditeljica Aung San Su Či. »Gambija je predstavila nepopolno in zavajajočo sliko o dejanski situaciji v zvezni državi Rahkine,« je prejemnica Nobelove nagrade za mir po navedbah tujih medijev izjavila na današnji obravnavi. Med drugim je menila, da se oblastem, ki preiskujejo sporno delovanje pripadnikov varnostnih sil, ne more očitati namere genocida, poroča Al Džazira. Čeprav je burmanska vojska »morda uporabila prekomerno silo«, to ne dokazuje namere za izbris celotne manjšine, je še povedala.
Še vedno »dama«?
Ko nekdanja junakinja neuresničene demokracije zveni kot kateri koli drug azijski diktator
Ko nekdanja junakinja neuresničene demokracije zveni kot kateri koli drug azijski diktator
Od Burme se zahteva zaustavitev nasilja nad manjšino
Če so Združeni narodi dogajanje v Burmi označili za etnično čiščenje, je burmanska voditeljica na obravnavi menila, da je bilo dogajanje jeseni leta 2017 »notranji konflikt« – burmanska vojska da je odgovorila na napade lokalnih oboroženih skupin.
Zaradi nasilja je od avgusta 2017 zvezno državo Rakhine zapustilo več kot 700.000 pripadnikov manjšine Rohingja. Večina se je zatekla v begunska taborišča v Bangladešu, kjer so življenjski pogoji zelo slabi. Preiskovalna komisija Združenih narodov je septembra letos navedla, da v Burmi še vedno obstajajo pogoji, ki so vodili do »umorov, posilstev in skupinskih posilstev, mučenja, prisilnih preseljevanj in drugih hujših kršitev pravic.«
V Bangladeš se je skupno zateklo več kot milijon pripadnikov manjšine Rohingja. FOTO: Munir Uz Zaman/AFP
Gambija ob podpori Organizacije islamskega sodelovanja ter, med drugim, Kanade in Nizozemske zahteva, da Burma nemudoma zaustavi svoje ravnanje zoper pripadnike manjšine Rohingja.
