Washington - Ameriški predsednik George Bush je v torek na položaj zveznega vrhovnega sodnika predlagal 50-letnega Johna Robertsa iz Buffala v New Yorku. Konservativni Roberts, ki je bil zadnji dve leti zvezni prizivni sodnik okrožja prestolnice Washington, bo na položaju zamenjal Sandro Day O'Connor, ki se je pred kratkim kot prva vrhovna sodnica po 11 letih odločila za upokojitev.
Nasmejani Bush je zatrdil, da je Roberts oseba z visokim intelektom in integriteto ter spoštovan v obeh strankah. Zanj se je odločil, ker je Roberts zavezan ustavnim načelom in pravičnosti, ki izhaja iz zakonov. Roberts pa je dejal, da je ob izbiri počaščen in hkrati ponižen.
Konservativci so z Robertsom zadovoljni, čeprav skrajna desnica uvodoma ni bila navdušena, ker je glede mladega sodnika še precej neznank. Desnica je še vedno nezadovoljna zaradi vrste sodnikov, ki so jih imenovali republikanski predsedniki in so se kasneje izkazali za dokaj liberalne.
Amerika je lahko ponosna na Robertsa
Predsednik pravosodnega odbora Arlen Specter iz Pensilvanije je izrazil upanje, da se bo postopek potrjevanja lahko začel konec avgusta ali v začetku septembra, da bi se končal do začetka oktobra, ko vrhovno sodišče začne z delom. Vodja senatne večine, republikanec Bill Frist iz Tennesseeja je zatrdil, da je Amerika lahko ponosna na Robertsa.
Odzivi demokratov so bili zadržani. Vodja senatne manjšine Harry Reid je sporočil, da je Bush izbral kandidata z ustreznimi pravniškimi kredencami, senator Charles Schumer pa je dejal, da bo vse odvisno od njegovih odgovorov na vprašanja v senatnem odboru za pravosodje. Na čelu s tem, ali bo glasoval za odpravo pravice do splava.
Roberts, ki velja za izredno sposobnega in pametnega pravnika, na takšna vprašanja verjetno ne bo odgovoril neposredno, kot tudi ni pred leti, ko ga je Bush predlagal za prizivnega sodnika in so proti njemu v pravosodnem odboru glasovali le trije demokrati, celotni senat pa ga je potrdil soglasno.
Star pravni in politični maček
Roberts je star pravni in s tem tudi politični "maček" Washingtona. Leta 2000 je v zakulisju pomagal Bushu zmagati na Floridi in tudi zato si je kmalu ponovno prislužil nominacijo za washingtonsko prizivno sodišče, potem ko je prva propadla leta 1992 z izvolitvijo Billa Clintona za predsednika ZDA. Podporo Bushevi administraciji je izkazal tudi glede vojaških sodišč za teroristične osumljence v Guantanamu.
Roberts je leta 1976 diplomiral na Univerzi Harvard, leta 1979 pa je tam končal tudi pravno šolo. Kasneje je delal pri vrhovnem sodniku Rehnquistu ter v administracijah Ronalda Reagana in Georgea Busha starejšega, dokler se ni po Clintonovi zmagi podal v zasebno prakso. Poznajo ga v obeh strankah, pomembno pa je, da med demokrati nima izrazitih nasprotnikov, ker velja za umirjenega, argumentiranega in prijaznega pravnika, ki je sicer v zasebni praksi zastopal velike korporacije, vendar tudi revne.
Republikanci imajo v senatu 55 glasov in potrebujejo le pet demokratskih "prestopnikov", da se pri odločanju o novem vrhovnem sodniku izognejo obstrukciji s filibustrom, če se bodo demokrati zanj odločili.
Zagovarjal odpravo pravice do splava?
Organizacija za ohranitev pravice do splava Naral je takoj izrazila nasprotovanje Robertsu, ker je na položaju namestnika glavnega odvetnika države v času administracije Georgea Busha starejšega zagovarjal odpravo pravice do splava. Pravni strokovnjaki pojasnjujejo, da je to moral početi po nalogu administracije, in opozarjajo na njegovo izjavo leta 2003 v senatu, ko je odgovarjal na vprašanja med potrjevanjem za prizivno sodišče.
Takrat je Roberts dejal, da je odločitev v primeru Roe proti Wade leta 1973 o tem, da imajo ženske pravico do splava, ustaljen zakon in da v njegovih osebnih pogledih ni nič takšnega, kar bi mu preprečilo polno in zvesto uveljavljanje tega precedensa.
Bush je z odločitvijo o kandidatu za novega vrhovnega sodnika z eno potezo opravil z medijskimi ugibanji glede škandala z razkritjem identitete tajne agentke CIA, saj so novice o tem prevzele medijski prostor in tiskovni predstavnik Bele hiše Scott McClellan si je lahko v torek oddahnil pred napornimi vprašanji novinarjev o tem, ali je politični strateg Bele hiše Karl Rove resnično izdal tajno agentko novinarjem.
Komentarji