Čakanje, da se v Londonu le razkadi megla
V EU27 ni pripravljenosti, da bi spet odpirali že doseženi sporazum med Brusljem in Združenim kraljestvom.
Odpri galerijo
Čeprav se v Londonu zapleta, se v državah članicah nadaljujejo priprave na sprejetje ločitvenega sporazuma. Foto: Luke Macgregor/Reuters
Bruselj – Kljub številnim zapletom na Otoku se v EU27 nadaljujejo priprave na sprejetje ločitvenega sporazuma, kakršen je bil zakoličen v dolgotrajnih pogajanjih.
Poleg tega potekajo pogovori z britanskimi predstavniki o podrobnostih politične izjave o prihodnjih odnosih. S to izjavo bi na splošno uokvirili odnose med EU27 in Združenim kraljestvom po končanem obdobju tranzicije. To se bo po načrtih izteklo konec leta 2020 in se lahko skladno z ločitvenim sporazumom še podaljša.
Glede prihodnjih odnosov je veliko nejasnosti, saj se bodo prava pogajanja začela šele po uveljavitvi brexita 29. marca 2019. Scenarijev je veliko – od ohlapnejše povezave, kakršno ima EU s Kanado, do tesnejše naveze po vzoru norveškega modela.
Najprej se morajo stvari razplesti na Otoku. Po drugi strani pa potekajo pospešene priprave v EU in članicah, če bi na koncu res prišlo do ločitve brez sporazuma. Tudi v tem primeru bi morali strani vsaj za silo urediti odnose, da bi, denimo, lahko deloval letalski promet.
V diplomatskih krogih je razširjeno pričakovanje, da bodo britanski poslanci na koncu – ko bodo morali res odločiti – glasovali za sporazum v zadostnem številu, saj bi bile posledice kaotičnega brexita – tretja teoretična pot je obstanek v EU – prehude.
Pripravljenosti na ponovna pogajanja o ločitvenem sporazumu ni. Velja načelo vzemi ali pusti. Nasprotniki sporazuma na Otoku že tako niso predstavili alternativ. Sama kanclerka Angela Merkel je pojasnila, »da imamo na mizi dokument, s katerim sta se Velika Britanija in EU27 strinjali«.
Bruseljski uradniki so pojasnili, da je manevrski prostor v pogajalskem procesu izčrpan. To ne velja le za britansko stran, marveč tudi za nezadovoljstvo katere od članic EU27. Belgija, Danska in Francija se pritožujejo nad nejasnostmi glede ribolova v britanskem morju.
Brexit brez sporazuma odpira številna vprašanja. Članice izhajajo iz tega, da bo Združeno kraljestvo ne glede na razplet do konca sedemletnega finančnega okvira leta 2020 vplačevalo v proračun EU.
Kar zadeva podaljšanje dveletnega roka za izpeljavo brexita do 29. marca 2019 skladno s 50. členom pogodbe o EU, velja logika, da bi kaj takega izpeljali samo, če bi stvari šle po poti potrditve izstopa in bi potrebovali le nekaj več časa.
V novih okoliščinah marsikdo razmišlja, da bi zaostrovanje politične krize na Otoku, denimo padec vlade, lahko vodilo do ustavitve postopka ločevanja.
Poleg tega potekajo pogovori z britanskimi predstavniki o podrobnostih politične izjave o prihodnjih odnosih. S to izjavo bi na splošno uokvirili odnose med EU27 in Združenim kraljestvom po končanem obdobju tranzicije. To se bo po načrtih izteklo konec leta 2020 in se lahko skladno z ločitvenim sporazumom še podaljša.
Glede prihodnjih odnosov je veliko nejasnosti, saj se bodo prava pogajanja začela šele po uveljavitvi brexita 29. marca 2019. Scenarijev je veliko – od ohlapnejše povezave, kakršno ima EU s Kanado, do tesnejše naveze po vzoru norveškega modela.
Najprej se morajo stvari razplesti na Otoku. Po drugi strani pa potekajo pospešene priprave v EU in članicah, če bi na koncu res prišlo do ločitve brez sporazuma. Tudi v tem primeru bi morali strani vsaj za silo urediti odnose, da bi, denimo, lahko deloval letalski promet.
V diplomatskih krogih je razširjeno pričakovanje, da bodo britanski poslanci na koncu – ko bodo morali res odločiti – glasovali za sporazum v zadostnem številu, saj bi bile posledice kaotičnega brexita – tretja teoretična pot je obstanek v EU – prehude.
Vzemi ali pusti
Pripravljenosti na ponovna pogajanja o ločitvenem sporazumu ni. Velja načelo vzemi ali pusti. Nasprotniki sporazuma na Otoku že tako niso predstavili alternativ. Sama kanclerka Angela Merkel je pojasnila, »da imamo na mizi dokument, s katerim sta se Velika Britanija in EU27 strinjali«.
Bruseljski uradniki so pojasnili, da je manevrski prostor v pogajalskem procesu izčrpan. To ne velja le za britansko stran, marveč tudi za nezadovoljstvo katere od članic EU27. Belgija, Danska in Francija se pritožujejo nad nejasnostmi glede ribolova v britanskem morju.
Brexit brez sporazuma odpira številna vprašanja. Članice izhajajo iz tega, da bo Združeno kraljestvo ne glede na razplet do konca sedemletnega finančnega okvira leta 2020 vplačevalo v proračun EU.
Podaljšanje rokov?
Kar zadeva podaljšanje dveletnega roka za izpeljavo brexita do 29. marca 2019 skladno s 50. členom pogodbe o EU, velja logika, da bi kaj takega izpeljali samo, če bi stvari šle po poti potrditve izstopa in bi potrebovali le nekaj več časa.
V novih okoliščinah marsikdo razmišlja, da bi zaostrovanje politične krize na Otoku, denimo padec vlade, lahko vodilo do ustavitve postopka ločevanja.
