Carlos Mazón odstopil leto dni po katastrofalnih poplavah v Valencii

Leto dni po katastrofalnih poplavah, ki so v španski Valencii terjale 229 smrtnih žrtev, je v ponedeljek s položaja odstopil voditelj istoimenske španske regije Carlos Mazón. Vse leto se je soočal z ostrimi kritikami svojega ravnanja v času poplav, in kot je dejal ob odstopu, tako ne more več nadaljevati. Priznal je napake v situaciji, ki je bila brez primere.

(FOTO) Prizori iz Valencie: voda vzela domove in življenja

Mazón je vse leto deležen ostrih kritik javnosti glede svojega ravnanja v času, ko so se 29. oktobra lani začele poplave. Zvrstilo se je že več protestov s pozivi k njegovemu odstopu, ki ga je doslej zavračal. Prejšnji teden je bil ob prihodu na spominsko slovesnost za žrtve deležen oznak morilca in strahopetca.

»Resničnost je taka, da sem danes središče kritike, hrupa, sovraštva in napetosti,« je danes dejal v televizijskem nagovoru. »Tako ne morem nadaljevati,« je dodal po poročanju tujih tiskovnih agencij. »Vem, da sem naredil napake. To priznavam in s tem bom živel preostanek svojega življenja,« je dejal in se znova opravičil, a poudaril, da ni nobene odločitve sprejel za politično korist ali s slabimi nameni.

Carlos Mazón je dejal, da se bo za nekaj dni umaknil iz politike in se o zdravju posvetoval z zdravnikom. FOTO: Jose Jordan/AFP

V preteklosti je Mazón, ki prihaja iz vrst konservativne Ljudske stranke (PP), poudarjal, da se obsega poplav ni dalo predvideti ter da pristojne agencije niso imele potrebnih informacij, da bi lahko ljudi opozorile že prej.

Regionalna vlada v Valencii, ki je v skladu z avtonomijo regij med drugim odgovorna tudi za odzivanje na nesreče, je sicer opozorila na mobilne telefone prebivalcev poslala šele, ko so se ponekod že začele poplave. Že 12 ur pred tem je poleg tega nacionalna meteorološka agencija izdala najvišje opozorilo za nalive.

Poplave je lani v noči z 29. na 30. oktober povzročil močan dež z orkanskimi vetrovi. Ponekod je v samo nekaj urah padlo toliko dežja, kot ga sicer pade v enem letu. Ob 229 mrtvih je bilo več tisoč ljudi poškodovanih ali pa so ostali brez strehe nad glavo. Gospodarska škoda je bila ocenjena na okoli 18 milijard evrov.