Cene nafte padajo v upanju na mirovni sporazum med ZDA in Iranom

Cene nafte so močno padle, azijski borzni trgi pa so se zvišali zaradi upanja na dogovor, ki bi lahko končal vojno med ZDA in Izraelom z Iranom, piše britanski BBC. Ameriški predsednik Donald Trump je v soboto dejal, da je bil dogovor s Teheranom »v veliki meri izpogajan« in da bodo podrobnosti kmalu objavljene, vendar je že naslednji dan pozval svojo pogajalsko ekipo, naj z dogovorom ne hiti.

Iranski mediji: Ena ali dve točki v dogovoru z ZDA še odprti

V ponedeljek se je v Aziji severnomorska nafta brent pocenila za 5,5 odstotka, na 97,90 dolarja (84,1 evra), medtem ko se je cena surove nafte, s katero trgujejo ZDA, znižala za 5,9 odstotka, na 90,93 dolarja (87,1 evra). Trump je že prej dejal, da bo dogovor vključeval ponovno odprtje Hormuške ožine, ne da bi navedel podrobnosti. Ozka vodna pot, skozi katero običajno potuje približno petina svetovne nafte in utekočinjenega zemeljskega plina (LNG), je zaprta že od začetka konflikta 28. februarja.

Japonski borzni indeks Nikkei 225 se je povzpel nad 65.000, potem ko je pridobil tri odstotke zaradi upanja, da bo Hormuška ožina kmalu znova odprta. Fotografija je arhivska. FOTO: Kazuhiro Nogi/AFP

Japonski borzni indeks Nikkei 225 se je povzpel nad 65.000, potem ko je pridobil tri odstotke zaradi upanja, da bo ožina kmalu znova odprta. Japonska, tako kot bližnja Južna Koreja, je bila zaradi konflikta še posebej prizadeta, saj je močno odvisna od energentov iz Perzijskega zaliva. Energetski in finančni trgi v Združenem kraljestvu in ZDA so v ponedeljek zaradi praznikov zaprti.

Pogovori potekajo

Trump je v soboto na družbenih omrežjih zapisal, da je opravil »zelo dober klic« z voditelji Savdske Arabije, Združenih arabskih emiratov, Katarja in drugih o »memorandumu o soglasju v zvezi z mirom«. »Sporazum je bil v veliki meri dosežen, dokončno pa ga bodo oblikovale Združene države Amerike, Islamska republika Iran in različne druge države, kot je navedeno,« je po poročanju BBC izjavil Trump. »Trenutno se razpravlja o končnih vidikih in podrobnostih dogovora, ki bodo kmalu objavljeni,« je pojasnil. Dejal je še, da je v soboto govoril z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem in da je pogovor »potekal zelo dobro«.

Ameriški predsednik Donald Trump je v nedeljo na svojem omrežju truth social zapisal: »Obe strani si morata vzeti čas in se pravilno dogovoriti. Napak ne sme biti!« FOTO: Brendan Smialowski/AFP

Ameriški predsednik ni razkril nobenih podrobnosti o dogovoru, zatrdil pa je, da mora kakršenkoli dogovor »absolutno« preprečiti Iranu, da bi pridobil jedrsko orožje. Vendar je v nedeljo na svojem omrežju truth social zapisal: »Obe strani si morata vzeti čas in se pravilno dogovoriti. Napak ne sme biti!«

Tiskovni predstavnik iranskega zunanjega ministrstva Esmail Baghei je pred tem za državno televizijo povedal, da so se stališča ZDA in Irana v zadnjem tednu zbližala, vendar je opozoril, da to še ne pomeni, da bodo doseženi dogovori o ključnih vprašanjih, Američane pa je obtožil »nasprotujočih si izjav«.

Velika nihanja cen nafte

Svetovni energetski trgi so od začetka marca doživeli velika nihanja, potem ko je Teheran zagrozil z napadi na ladje, ki bi poskušale pluti skozi Hormuško ožino, kot povračilni ukrep za ameriške in izraelske napade na Iran. Čeprav so cene surove nafte danes opazno padle, ostajajo bistveno višje kot pred vojno. V času pred konfliktom se je s severnomorsko nafto brent trgovalo po približno 70 dolarjev (60 evrov) za sod, pojasnjuje BBC.

Ameriška energija kot orodje zunanje politike

Teheran je napadel tudi Izrael in ameriške zaveznice v Perzijskem zalivu, vključno s Savdsko Arabijo, Bahrajnom in Združenimi arabskimi emirati. Premirje je bilo dogovorjeno na začetku aprila, od tedaj pa se Washington in Teheran pogovarjata o dolgoročnem mirovnem sporazumu.

Hormuška ožina, skozi katero je pred vojno potovala petina svetovne nafte, je praktično zaprta že od 28. februarja. FOTO: AFP

»Zdaj je nekaj luči na koncu tunela, kar bo prineslo nekaj kratkoročnega znižanja cen nafte,« je za BBC dejal vodja energetskih raziskav pri avstralski finančni družbi MST Financial Saul Kavonic. »Toda tudi po najbolj optimističnem scenariju bodo naftni trgi ostali napeti do leta 2027, glede na čas, potreben za normalizacijo pretoka nafte skozi ožino, popravilo poškodovanih naftnih objektov in obnovo svetovnih zalog nafte, ki so se od začetka vojne rekordno izčrpale,« je dodal.