Cipras za pošten in za vse koristen dogovor z upniki

Atene − Novi grški premier Aleksis Cipras je že zavihal rokave. Kot je napovedal na današnji prvi seji vlade po zmagi na nedeljskih predčasnih volitvah in oblikovanju koalicije, bo Grčija na novih pogajanjih o svojih dolgovih poiskala »pošten in za vse koristen dogovor« z evropskimi posojilodajalci. Obljubil je, da preloma s posojilodajalci ne bo, prav tako ne bo več poniževanja njegove države.

Cipras, ki kot svojo glavno prioriteto v ospredje postavlja pomoč vsem pomoči potrebnim, je pojasnil, da Grčija potrebuje nov dogovor z mednarodnimi upniki glede 240 milijard evrov grškega dolga. Obljubil je realistične predloge za gospodarsko okrevanje in napovedal okrepljen boj proti korupciji, piše Slovenska tiskovna agencija.

»Imamo realistične predloge za upnike in vlagatelje,« je dejal Cipras in obljubil, da bodo v štirih letih poskrbeli za izravnan proračun. Prav tako je napovedal ponovno zaposlitev več tisoč javnih uslužbencev, ki so bili zaradi varčevalnih ukrepov odpuščeni.

Nova vlada za konec privatizacije

Kot je še pred sejo za grški radio dejal novi minister za energetiko in okolje Panagiotis Lafazanis, bo nova vlada tudi ustavila postopke privatizacije, najprej za elektropodjetje DEI in grške železnice, piše STA.

Nova grška vlada se je odločila ustaviti tudi privatizacijo pristanišč v Solunu in Pireju. Za zadnjega, sicer največje pristanišče v državi, je interes sicer pokazala kitajska skupina COSCO, ki ima že 35-letno koncesijo za razširitev dveh glavnih kontejnerskih terminalov.

Odprodaja državnega premoženja je bila doslej sicer del dogovora Grčije s trojko − Evropsko unijo, Evropsko centralno banko in Mednarodnim denarnim skladom − za obsežno finančno pomoč za zmanjšanje 240 milijard evrov grškega dolga. V zameno je morala Grčija privoliti v stroge varčevalne ukrepe.

Burni odziv finančnih trgov

Ciprasovemu govoru na prvi seji vlade je sledil buren odziv na mednarodnih finančnih trgih, piše STA. Donos do dospelosti grške desetletne obveznice se je danes povzpel nad deset odstotkov, pri čemer je že sedem odstotkov tista meja, pri kateri se država po mnenju strokovnjakov na daljši rok že ne more več vzdržno zadolževati.

Podobno je bilo tudi na grški borzi, kjer so se tečaji danes znižali za 6,4 odstotka. Že v torek so padli za 3,7 odstotka.

Grčija je sicer od mednarodnih denarnih trgov tako rekoč odrezana že od leta 2010, ko je morala zaprositi za paket mednarodne finančne pomoči, dodaja STA. Od takrat je razpoloženje vlagateljev testirala le z izdajo kratkoročnih dolžniških vrednostnih papirjev.