Civilna družba ob neodzivnosti in dvojnih merilih Zahoda odločneje kot kdaj prej bije plat zvona, da izraelske oblasti v Gazi pišejo enega najtemnejših poglavij v zgodovini. Ogorčenje nad položajem Palestincev kaže s protesti, bojkoti in drznimi iniciativami, katerih cilj je poglabljanje mednarodne osamitve Izraela.

Izraelska okupacija Evrovizije

Proti oblegani palestinski enklavi pluje največja neodvisna humanitarna flotilja doslej, vrstijo se pozivi k izključitvi izraelskih športnikov in ekip z mednarodnih tekmovanj, enako velja za glasbene in filmske festivale, na rdeči preprogi televizijskih nagrad emmy so nekatera vidna imena večerno opravo zamenjala s palestinsko kefijo, filmski ustvarjalci zavračajo sodelovanje s posamezniki in podjetji, vpletenimi v genocid in apartheid …

Globalni protesti poglabljajo izolacijo Izraela. FOTO: Clodagh Kilcoyne/Reuters

Šport, kultura, gospodarstvo in druga področja življenja postajajo polja, na katerih se družba jasno postavlja proti etničnemu čiščenju Palestincev ter od politike zahteva, da zavzame stališče. »Menim, da smo dosegli prelomno točko. Popustili so jezovi, ki so jih Izrael in njegovi podporniki dolgo in z velikim trudom gradili,« je za Delo socialno vrenje na Zahodu komentiral Haizam Amirah Fernández, izvršni direktor Centra za sodobne arabske študije (CEARC) s sedežem v Madridu. »Kar se začne kot kapljanje, se lahko razvije v val – še posebno v trenutku, ko kljub izraelskim poskusom prikrivanja postaja vse bolj razvidna groza, ki se izvaja nad civilnim prebivalstvom.«

Od Vuelte do Benetk

Letošnjo dirko po Španiji, eno od treh največjih kolesarskih tekmovanj na svetu, si bomo bolj kot po zmagovalcu, Dancu Jonasu Vingegaardu, zapomnili po množici protestnikov, ki je iz dneva v dan nasprotovala sodelovanju Israel Premier Techa. Čeprav na krivice občutljivi civilni družbi ni uspelo z zahtevo, da bi izključili kolesarje ekipe, s katero sionizem lošči svojo globalno podobo, ji je vendarle uspelo doseči več simbolnih zmag. Ne le da je moštvo sredi Vuelte sporočilo, da bo z dresov svojih kolesarjev umaknilo ime države, medijsko odmevne blokade etap so ponovno odprle razpravo o dvojnih merilih Zahoda, ki Izrael obravnava drugače kot Rusijo po agresiji na Ukrajino.

Protestni val se krepi tudi na drugih področjih. Slovenija, Irska, Nizozemska, Španija in Islandija so, denimo, napovedale, da svojih predstavnikov prihodnje leto ne bodo poslale na tekmovanje za pesem Evrovizije, če bo na njih še naprej sodeloval Izrael. Na začetku septembra je okoli 4000 igralcev, režiserjev in drugih filmskih ustvarjalcev – med njimi Mark Ruffalo, Tilda Swinton, Joaquin Phoenix, Emma Stone, Olivia Colman in Javier Bardem – podpisalo zavezo proti sodelovanju z izraelskimi filmskimi institucijami, o katerih pravijo, da so »vpletene v genocid in apartheidski režim nad palestinskim ljudstvom«. Že pred tem je kolektiv Venice4Palestine, ki združuje okoli 1500 zlasti italijanskih filmarjev, v odprtem pismu pozval beneški filmski festival k jasni obsodbi Izraela ter zahteval preklic vabil igralcema Gal Gadot in Gerardu Butlerju zaradi njune podpore politiki premiera Benjamina Netanjahuja. Prav tako je film The Voice of Hind Rajab, ki pripoveduje zgodbo šestletne deklice, ubite v Gazi, na Mostri doživel 23-minutne stoječe ovacije in postal eden najbolj odmevnih trenutkov letošnjega festivala.

Protesti proti genocidu

Zgroženost nad genocidom v Gazi, neodzivnostjo držav in nadnacionalnih institucij ter solidarnost s Palestino kaže tudi ulica, in to ne le v Španiji in drugih do Izraela najbolj kritičnih državah. O protestih so v zadnjih tednih poročali z Otoka, Ženeve, Istanbula, Kuala Lumpurja in Avstralije. Protestni shodi so prav tako potekali v Wellingtonu in Aucklandu, kjer so organizatorji opozorili na vse hujšo humanitarno krizo v Gazi. »Že nekaj časa obstaja globalno gibanje solidarnosti s Palestinci, ki se je okrepilo v različnih trenutkih stopnjevanja izraelske agresije v Gazi,« je za Delo razmišljala Donatella della Porta direktorica Centra za proučevanje družbenih gibanj (COSMOS) na Scuola Normale Superiore v Firencah. »Sčasoma pa se je protest vse bolj usmeril proti genocidu, pri čemer je v številnih državah, tudi evropskih in na splošno v globalnem severu, dobil množične razsežnosti.«

Po njenih besedah je gibanje pomembno zaradi ozaveščanja o enem najhujših zločinov proti človeštvu ter kot spodbuda k razmisleku o kolonializmu, pravičnosti in samem pomenu solidarnosti in demokracije. Podobno meni tudi Haizam Amirah Fernández, ki je v intervjuju poudaril, da gre poleg izražanja solidarnosti s Palestinci pri protestih tudi za obsodbo dejstva, da se mednarodno pravo in človekove pravice spoštujejo selektivno. »Veliko ljudi zadnji dve leti vsak dan spremlja, kaj se dogaja v Gazi in pravi, da to ni svet, ki bi si ga želeli zase in za svoje otroke – svet brez zakonov, kjer lahko najmočnejši uniči tistega, ki mu ni po volji, in kjer je mogoče etnično čiščenje mogoče izvajati povsem nekaznovano.«

Lior Volinz: Izrael si iskalce pomoči namerno izbira za tarče

A kljub skupnim imenovalcem protestov med posameznimi državami nastajajo razlike. V Španiji so te, kakor je ocenila Donatella della Porta, vidne ob nacionalnih dogodkih, medtem ko je v Italiji gibanje, ki vključuje široko mrežo akterjev, bolj razpršeno. »Med odmevnejšimi akcijami so bili nedavna gladovna stavka 15.000 zdravstvenih delavcev proti genocidu ter blokada pretovora orožja, ki so jo v sodelovanju s kolegi iz tujine izvedli pristaniški delavci. Razširil se je tudi bojkot izraelskih podjetij – od univerz do občinskih uprav,« je izpostavila sogovornica.

Priprave na izolacijo

Tudi če med protesti in političnimi odločitvami ni mogoče potegniti jasnih vzporednic, vse več vlad kaže razumevanje za sporočila civilne družbe. O tem navsezadnje priča tudi napoved skupine zahodnih držav, na čelu s Francijo in Združenim kraljestvom, da bodo prihodnji teden priznale Palestino.

»V Evropski uniji ni enotnosti, gotovo pa se povečujejo frustracije z Izraelom,« nam je v pogovoru povedala Nomi Bar-Yaacov, priznana pravnica in mednarodna pogajalka. Pri tem je spomnila na poziv predsednice evropske komisije Ursule von der Leyen k začasni prekinitvi pridružitvenega sporazuma EU z Izraelom in k sprejetju sankcij. Ta po besedah sogovornice najverjetneje ni bil neposredno povezan s protesti, ampak je bil preprosto izraz grozljive realnosti v Gazi in kmalu na Zahodnem bregu. »A številni politiki se seveda zgledujejo po javnosti.«

Global Sumud Flotilla pluje porti Gazi. FOTO: Nacho Doce/Reuters

Med njimi, po vsem sodeč, ni izraelskega premiera Netanjahuja, ki se je kljub nasprotovanju večine Izraelcev v zadnjih tednih odločil za stopnjevanje vojne v Gazi. V ponedeljek je priznal, da se judovska država na svetovnem prizorišču spopada z vse večjo izolacijo in da bo morala v prihodnjih letih postati bolj samozadostna.

Oblasti v Jeruzalemu so se na mednarodne obsodbe svojih zločinov do zdaj odzivale z veliko ostrino, porabljale milijone evrov za spletne kampanje, v katerih so zanikale lakoto v Gazi, kritike pa razglašale za antisemite in podpornike Hamasa.

A Netanjahujeve izjave so eden najmočnejših dokazov doslej, da je Izrael v procesu maščevanja za sedmooktobrski napad izgubil nadzor nad narativom. »Sedemdeset let propagande, s katero se je Izrael predstavljal kot demokratična država, se je razblinilo,« je za Delo poudaril Isaías Barreñada Bajo, profesor mednarodnih odnosov na madridski univerzi Complutense. Nadaljnje stopnjevanje pritiska bi lahko še bolj načelo njegov oklep zaščite in nekaznovanosti.

———

/ Foto Delo

Projekt je prejel sredstva iz programa Evropske unije za raziskave in inovacije Horizon Europe (št. pogodbe 101119678). Izražena stališča in mnenja pripadajo avtorju in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije ali Evropske izvajalske agencije za raziskave (REA). Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti organ, ki financira akcijo.