Da je svet kakor na dlani

V središču zanimanja zunanjepolitičnih novinarjev in dopisnikov niso le politiki in gospodarstveniki, ampak predvsem navadni ljudje.
Fotografija: Barbaro Kramžar fascinirajo tudi premiki v tehnologiji; tako je pred časom preizkušala samovozeči avtomobil. FOTO: Voranc Vogel
Odpri galerijo
Barbaro Kramžar fascinirajo tudi premiki v tehnologiji; tako je pred časom preizkušala samovozeči avtomobil. FOTO: Voranc Vogel

V letu, ko Delo praznuje 60 let, je nekaj sprememb doživela njegova mednarodna dopisniška mreža. Predstavljamo dopisnike, ki bodo nagovarjali bralce iz Združenih držav Amerike, Nemčije in balkanskih držav.
 

Barbara Kramžar, ZDA


»Dogajanje na drugi strani Atlantskega oceana je za bralce Dela nedvomno zelo zanimivo,« je poudarila nova dopisnica iz New Yorka Barbara Kramžar. »ZDA niso običajna država, že zaradi svoje zgodovine verjamejo v posebno poslanstvo. Pripomogle so k širjenju ideje svobode v politiki, gospodarstvu in osebnem življenju. Zdaj pa se kažejo meje vsemogočnosti, ki je po drugi svetovni vojni zaznamovala ameriško notranjo in zunanjo politiko, simptom tega procesa je tudi izvolitev Donalda Trumpa v Belo hišo.«

Trumpova doktrina Najprej Amerika poskuša ubraniti prvenstvo, a svet se hitro spreminja, pretresanje starih zavezništev pa odpira prostor za nova razmerja sil, je ocenila zunanjepolitična komentatorka. »Tudi ameriški način življenja je pod Trumpovimi predhodniki utrpel precej udarcev, kakor med drugim kažejo zasvojenost z opioidi in težave na področju izobraževanja. Kot demokratična pluralna družba so se ZDA vselej izvlekle iz težav in za naše bralce bo gotovo zanimivo, kako bodo to poskušale tudi zdaj.«

Barbara Kramžar se vso novinarsko kariero ukvarja z zunanjo politiko, kot dopisnica Dela v Nemčiji, Avstriji ter med letoma 2004 in 2007 tudi v ZDA. Fascinira jo odkrivanje premikov v gospodarstvu, politiki, tehnologiji in mednarodnih odnosih, ki vplivajo na naše življenje, poleg pogovorov s tistimi, ki odločajo o njih, rada prisluhne tudi težavam, upanju in veselju navadnih ljudi.

Barbara Zimic je nova dopisnica iz Nemčije. Ko je v domovini, jo je mogoče srečati v kateri od picerij Verace, ki sta jih odprla s soprogom Srečkom. FOTO: Leon Vidic
Barbara Zimic je nova dopisnica iz Nemčije. Ko je v domovini, jo je mogoče srečati v kateri od picerij Verace, ki sta jih odprla s soprogom Srečkom. FOTO: Leon Vidic

 

Barbara Zimic, Nemčija


Novo ime v Delu, a nikakor v novinarstvu. Barbara Zimic je bila najprej del ekipe STA, nato gospodarskega uredništva na Dnevniku in naposled dopisnica za ta časnik iz Italije in Nemčije. Njena dopisniška pot je precej povezana z zasebnim življenjem. Leta 2010 je njen mož Srečko Zimic odšel na doktorski študij v Firence, po koncu študija pa se je kot raziskovalec zaposlil na Evropski centralni banki v Frankfurtu. »Imam srečo, da kot novinarka lahko delam od koderkoli in da smo se selili po državah, ki so zanimive za Slovenijo,« je povedala Barbara, ki smo jo še do lani poznali s priimkom Hren. Z možem sta med tem, ko sta živela v tujini, dobila dva otroka ter v Ljubljani odprla picerijo Verace, ki se je do zdaj razširila skoraj v verigo (ima še eno enoto v Ljubljani in eno v Novi Gorici).

Za vsem tem ni velike filozofije, le preplet pravih okoliščin v pravem trenutku, je povedala Barbara Zimic. Podobno meni o svojem dopisniškem delu za Delo: »Nadaljevala bom tam, kjer sem končala. Še naprej bom spremljala dogodke in teme, ki so pomembne za Slovenijo. Navsezadnje je Nemčija odločevalka v Evropski uniji in s tem vpliva na vse nas.« V njenem fokusu bo tudi vsakdanje življenje. »To je zanimivo zlasti, če greš v Nemčijo s prepričanjem, da je to država, v kateri vse deluje, potem pa ugotoviš, da ni čisto tako in da je veliko Nemčije zelo uspešen marketing.«

Milena Zupanič iz Beograda. FOTO: osebni arhiv
Milena Zupanič iz Beograda. FOTO: osebni arhiv

 

Milena Zupanič, Srbija


Dolgoletna novinarka Dela, prepoznavna po zdravstvenih in socialnih temah, je od nedavnega dopisnica iz Beograda. Pri tem ni naredila le prestopa iz enega segmenta notranje politike na široko polje zunanje politike, ampak se je spremenil tudi njen pogled na novinarstvo in občinstvo.

»Postati dopisnik iz druge države je velik izziv. Novinar se znajde v popolnoma drugačnem položaju tako glede vsebin kakor v odnosu do bralcev. Ko sem delala kot novinarka na področju zdravstva v Sloveniji, je to zanimalo veliko bralcev, a v bistvu zelo malo v primerjavi z zdajšnjim občinstvom. S pomočjo tehnologije moje članke spremlja veliko več ljudi, zaradi česar čutim posebno odgovornost.« Ravno zaradi tega meni, da bi bilo za vsakega novinarja dobro, da bi si tako razširil obzorja. »S tem dobi drugačen pogled na lastne težave in državo, iz katere prihaja. Če spet vzamem za primer zdravstvo, zdaj vidim, da pri nas v primerjavi s Srbijo odlično deluje.«

Milena Zupanič je začela novinarsko pot kot pripravnica na RTV Slovenija, kjer se je že ukvarjala s temami iz nekdanje širše domovine. Pozneje je prešla na Radio Ptuj, kjer je bila predvsem v stiku z vsakdanjimi tegobami malega človeka, nato je krajši čas bila Delova dopisnica iz Maribora in nato nadaljnjih 17 let notranjepolitična novinarka.

Novica Mihajlović (levo) na terenu. FOTO: Jože Suhadolnik
Novica Mihajlović (levo) na terenu. FOTO: Jože Suhadolnik

 

Novica Mihajlović, posebni poročevalec z Balkana


Novica Mihajlović je del ekipe, ki mu poleg uredniških zadolžitev pripada naloga letečega dopisnika. Bralci Dela lahko njegov podpis vidijo v člankih o različnih temah, povezanih s Slovenijo in območjem Balkana. Njegove ciljne države so Hrvaška, Bosna in Hercegovina, Črna gora, Makedonija, Albanija …, kjer zasluti dobro zgodbo. Dobre zgodbe pripovedujejo predvsem navadni ljudje.

»Ne zanimajo me samo 'veliki' direktorji niti politiki. Zanima me, kako živi in preživi navaden človek z dvesto evri plače ter kako dolgo bo to zmogel.« V mislih ima torej socialno bombo, ki lahko eksplodira v vsakem trenutku in zadeva tudi slovenskega bralca. »Lahko si le želimo, da bodo ti delavci čim dlje zadovoljni s trdo skorjo kruha doma in da v njihovem okolju ne bo zavrelo,« je opozoril.

V Delovi ekipi je približno dve leti. Pred tem je bil 15 let novinar Financ, novinarske osnove pa je kot obramboslovec dobil, kot je povedal, pri tiskovni agenciji Reuters. Njegovi prvi novinarski teksti so bili v angleščini, pisal jih je skoraj šest let, potem pa je zaradi znanih življenjskih okoliščin, skrbi za dodatne družinske člane, iskal stabilnejšo zaposlitev. Dobil jo je pri Financah, ki so ravno takrat postale dnevnik, napisal prvi članek v slovenščini in nepreklicno pozabil na prvotno izobrazbo.

Komentarji: