Da ne bi pozabili ...

Zločinov se je treba spominjati, teh ni mogoče ločiti od Nemčije, je med svojim prvim obiskom koncentracijskega taborišča Auschwitz, dejala nemška kanclerka Angela Merkel. Tragični kraj, kjer je zloveščo zgodovino pisal nacistični režim, je med nemškimi kanclerji leta 1995 nazadnje obiskal Helmut Kohl. Še prej se je, leta 1977, tjakaj odpravil Helmut Schmidt.

Kanclerka, ki je v 14 letih, od kar je na oblasti, obiskala tudi druge konce pretresljive zgodovine, ki so sramota za Nemčijo: Ravensbrück, Dachau, Buchenwald, Jérusalem ..., je tokrat še poudarila: »Spominjati se zločinov, poimenovati avtorje in se poklanjati žrtvam je odgovornost, ki se ne konča nikoli. O tem se ne pogaja. In tega ni mogoče ločiti od naše države. Zavedati se odgovornosti je del naše nacionalne identitete.«



Nemška voditeljica, ki se je rodila devet let po koncu druge svetovne vojne, je pred odhodom v Auschwitz napovedala, da bo Nemčija Fondaciji Auschwitz-Birkenau nakazala 60 milijonov evrov za vzdrževanje zgodovinske lokacije in spomina. V taborišče, kjer je v obdobju 1940-1945 umrlo 1,1 milijona ljudi, kar milijon je bilo Judov, so jo spremljali poljski premier Mateusz Morawiecki, 87-letni preživeli taboriščnik Stanislaw Bartnikowski in predstavniki judovske skupnosti. Grozljive prizore holokavsta, ki ga označuje za »zlom civilizacije«, si je lahko predstavljala tudi v tri kilometre oddaljeni Birkenauu.

Obiskovati nacistična taborišča je pomembno, saj je nujno opozarjati Evropejce in svet na tragično zgodovino 20. stoletja; sploh ker se pričevalci poslavljajo in je na stari celini – tudi v Nemčiji, Franciji ... – vedno več sovraštva in antisemitizma.



27. januarja bo minilo 75 let, odkar je Auschwitz osvobodila rdeča armada.