Galerija
Danski vojaki bodo v primeru napada streljali na ameriške enote tudi brez ukazov
Danski vojaki morajo začeti streljati, če bi kdorkoli napadel njihovo ozemlje, tudi če niso dobili neposrednih ukazov ali oblast ni razglasila vojnega stanja.
Če bodo ameriške sile Grenlandijo skušale zavzeti s silo, bodo danski vojaki nemudoma vrnili ogenj. FOTO: Tom Little/Reuters
Četudi ne dobijo direktnega ukaza, morajo danski vojaki po zakonu nemudoma streljati, če bi ameriške enote poskušale zavzeti Grenlandijo. Gre za direktivo iz leta 1952, dansko ministrstvo za obrambo pa je potrdilo, da je še vedno v veljavi, poroča portal Euronews.
Direktivo iz petdesetih let prejšnjega stoletja so sprejeli zaradi napada nacistične Nemčije na Dansko aprila 1940. Zaradi slabih komunikacijskih povezav številne vojaške enote niso vedele, kako se odzvati, je po navedbah Euronewsa zapisano v Nacionalni enciklopediji Danske.
Danski vojaki morajo torej brez vprašanj začeti streljati, če bi kdorkoli napadel njihovo ozemlje, tudi če niso dobili neposrednih ukazov ali oblast (še) ni razglasila vojnega stanja.
Danske vojaške enote na Grenlandiji Skupno arktično poveljstvo bodo same ocenile, ali smatrajo določeno situacijo kot napad. Streljali bodo tudi na ameriške vojake, če bodo ZDA poskušale arktično ozemlje zavzeti s silo, poroča danski časopis Berlingske.
Ameriški predsednik Donald Trump je večkrat izrazil namero, da želijo ZDA kupiti Grenlandijo, nedavno pa je dejal, da bi si ozemlje, bogato z naravnimi viri, v imenu nacionalne varnosti prisvojili tudi s silo.
Danska in Grenlandija sta ostro zavrnile Trumpov predlog za nakup arktičnega ozemlja in obsodile morebiten poskus priključitve z vojaško silo. FOTO: Ida Marie Odgaard/AFP
Danska premierka Mette Frederiksen je dejala, da bi vojaški poskus priključitve Grenlandije – ki je avtonomno ozemlje Kraljevine Danske – k ZDA, pomenil konec zveze Nato.
Nič o Grenlandiji brez Grenlandije
Tako Danska kot Grenlandija sta večkrat zavrnile Trumpov predlog za nakup arktičnega ozemlja. Kljub temu bo prihodnji teden v ZDA potekalo srečanje med grenlandskimi, danskimi in ameriškimi predstavniki. Ameriški državni sekretar Marco Rubio je v sredo novinarjem na Capitol Hillu potrdil srečanje, a ni podal natančnejših informacij, kdaj in kje bo potekalo, niti kdo točno se bo srečanja udeležil.
»Nisem tukaj, da bi govoril o Danski ali vojaškem posredovanju. Srečali se bomo prihodnji teden in ta pogovor bomo imeli z njimi,« je še povedal Rubio.
Danski vojaki prikazujejo, kako deluje zračni obrambni sistem NASAMS. FOTO: Tom Little/Reuters
Grenlandska zunanja ministrica Vivian Motzfeldt je dejala, da je prav Grenlandija zahtevala srečanje z ZDA. »Nič o Grenlandiji brez Grenlandije. Seveda bomo tam,« je udeležbo na srečanju potrdila ministrica.
Trump bo za priključitev Grenlandije storil karkoli
Ameriški podpredsednik J. D. Vance je v četrtek izjavil, da je Grenlandija ključna za obrambo ZDA in preostalega sveta pred morebitnim raketnim napadom Rusije ali Kitajske.
Evropa in Danska nista le premalo vlagali v obrambo Grenlandije, ampak se tudi nista odzvali na argumente predsednika Trumpa v zvezi s tem, je dejal za Fox News.
Grenlandija je »bistvena za nacionalno varnost ZDA« in Trump je pripravljen zanjo storiti karkoli, je po poročanju italijanske tiskovne agencije Ansa dejal Vance. Po njegovih besedah je Grenlandija ključni del protiraketne obrambe, če bi Rusija ali Kitajska izstrelili raketo na ZDA ali Evropo.
»Torej se sprašujete, ali so Evropejci, ali so Danci ustrezno opravili delo pri zavarovanju Grenlandije in poskrbeli, da bo lahko še naprej služila kot sidro svetovne varnosti in protiraketne obrambe? In odgovor je očitno, da niso,« je dejal.
Grenlandija je zaradi svoje lege med Severno Ameriko in Arktiko dobro izhodišče za sisteme zgodnjega opozarjanja v primeru raketnih napadov in za spremljanje plovil v regiji, poroča BBC. Vesoljsko bazo Pituffik, prej znano kot letalsko oporišče Thule, ZDA upravljajo od druge svetovne vojne.
V zadnjih letih se je povečalo tudi zanimanje za grenlandske naravne vire – vključno z redkimi zemeljskimi minerali, uranom in železom –, ki postajajo lažje dostopni, saj se led tali zaradi podnebnih sprememb. Znanstveniki menijo, da bi Grenlandija lahko imela tudi znatne zaloge nafte in plina.
STA
Sorodni članki
Predstavitvene vsebine
Ne spreglejte
VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine
Komentarji