Davos 2020: smučišče navzgor

Od začetka svetovnega gospodarskega foruma do danes so se spremenila gesla ob švicarskem letovišču. 
Fotografija: Medtem ko bodo milijarderji verjetno našli skupni jezik, bi lahko v krogih državnikov, ki bodo tokrat prišli v Davos, še naprej vladala kakofonija. FOTO: Denis Balibouse/Reuters
Odpri galerijo
Medtem ko bodo milijarderji verjetno našli skupni jezik, bi lahko v krogih državnikov, ki bodo tokrat prišli v Davos, še naprej vladala kakofonija. FOTO: Denis Balibouse/Reuters

Ko je leta 1971 v Davosu potekal prvi svetovni gospodarski forum, je na Kitajskem še vedno divjala velika kulturna revolucija. Mao Zedong je bil trdno v sedlu. Medtem ko je z levim očesom nadzoroval Sovjete, zaskrbljen zaradi njihovega čedalje močnejšega hegemonizma, je z desnim mežikal Američanom, prepričan, da bo v svoje prepovedano mesto najprej pripeljal državnega sekretarja Henryja Kissingerja, nato pa tudi predsednika Richarda Nixona.

Ko zdaj kdo pravi, da so to bili nedolžni časi, ker takrat še ni bilo pametnih telefonov, državniki in poslovneži pa so se gledali iz oči v oči, pozabljamo, da je tudi takrat svetu grozila jedrska vojna in da se je prav takrat porodila ideja o evolutivnem partnerstvu med ZDA in Kitajsko, ki je slabo desetletje pozneje azijsko silo pripeljalo na pot reform in odpiranja zunanjemu svetu, kapitalizem pa vpeljala v globalizacijo in preoblikovanje samega sebe.


Naravnost med zvezde


Na vsakem srečanju državnikov in gospodarstvenikov v švicarskem letovišču so se pravzaprav pogovarjali o tem, kako smučati navzgor. Kako premagati gravitacijo, okrepljeno z gospodarskimi nihanji. Kako po pokanju preveč napihnjenih balonov iluzorne rasti preseči finančno krizo in kako nadaljevati po tej poti v isti smeri, torej tja, kamor kaže stolp davoške cerkve svetega Janeza – naravnost med zvezde.

INFOGRAFIKA: Delo
INFOGRAFIKA: Delo


Veliko stvari se je spremenilo od 1. do 50. foruma v Davosu, smučišče navzgor pa je ostalo. Danes bo pred začetkom foruma, ki bo trajal do petka, v nekdanjo idilično vasico pripotovalo najmanj 119 milijarderjev z vsega sveta, že seznam njihovih imen pa bo pokazal, do kod seže globalizacija. Največ jih bo, seveda, iz ZDA – 33, jih bo pa tudi sedem iz Rusije in 19 iz Indije, od katerih bo Rahul Bajaj, predsednik konglomerata Bajaj, v Davosu že štiridesetič.

Tisto, kar bo zapisano na zadnji strani seznama njihovih imen, v Davosu ni ravno priljubljena tema: kapital 2000 najbogatejših ljudi današnjega sveta je večji od skupnega imetja 4,6 milijarde najrevnejših. Ta podatek je v poročilu, ki ga je objavil dan pred začetkom foruma, navedel Oxfam. Zgolj zato, da ne bi pozabili.

Od vseh kitajskih milijarderjev, ki se bodo sprehajali po dobro ogrevanih dvoranah luksuznega alpskega hotela, bo najbolj izstopal Ren Zhengfei, ustanovitelj in predsednik tehnološke družbe Huawei. Kitajski predsednik Xi Jinping se tokrat ne bo udeležil foruma (Kitajsko bo zastopal namestnik premiera Han Zheng) in dal s tem Renu priložnost, da bo v središču pozornosti, tako da bo lahko levo in desno lobiral za svojo verzijo nove generacije brezžične mobilne telefonije, ki se na kratko imenuje 5G.

To bo ena od najpomembnejših tem foruma. Čeprav je delovni naslov srečanja Nosilci kohezivnega in trajnega sveta, se bodo osredotočili na vprašanje, ali se bo nadaljevala trgovinsko-tehnološka vojna med Kitajsko in ZDA in kako je mogoče ohraniti trdnost svetovnega gospodarstva pod udarci viharja, ki ga je povzročil spopad med dvema največjima gospodarstvoma na svetu.

Medtem ko bodo milijarderji verjetno našli skupni jezik, bi lahko v krogih državnikov, ki bodo tokrat prišli v Davos, še naprej vladala kakofonija. FOTO: Denis Balibouse/Reuters
Medtem ko bodo milijarderji verjetno našli skupni jezik, bi lahko v krogih državnikov, ki bodo tokrat prišli v Davos, še naprej vladala kakofonija. FOTO: Denis Balibouse/Reuters


Kakofonija med državniki


Medtem ko bodo milijarderji verjetno našli skupni jezik, bi lahko v krogih državnikov, ki bodo tokrat prišli v Davos, še naprej vladala kakofonija. Kolikšna bi lahko bila podobnost med kanclerko Angelo Merkel in finsko premierko Sanno Marin? In kako se bo tokrat do vidika »trajnosti« vedel ameriški protizeleni predsednik Donald Trump? Predlanskim je tukaj razglasil vojno globalizmu in svobodni trgovini, zdaj pa vsi pričakujejo nekoliko bolj umirjene tone od moža, čigar razrešitev bo jutri tema zasedanja senata, torej neposredno po tem, ko bo končal govor na forumu.

Pravzaprav ni treba posebej omeniti, da je Greta Thunberg prejšnji teden pripotovala v Švico – seveda z vlakom – in se v petek najprej pridružila protestom v Lozani, od koder je svetovnim voditeljem sporočila, da »še niso videli naše zadnje poteze, kar bo sporočilo, ki ga prinašamo na svetovni gospodarski forum v Davosu«. »Zbudite se in povohajte avstralske požare,« so vzklikali demonstranti, Greta pa se bo potrudila, da bodo tisti, ki so jim bile te besede namenjene, sredi alpskega snega občutili grozečo vročino.

In tako se bo Davos vrnil k revoluciji, h kateri pozivajo nove generacije mladih. To niso več kitajski uporniki komunistične utopije, temveč globalni aktivisti proti podnebnim spremembam. So prav toliko stari, kolikor so bili takrat Maovi rdeči gardisti. Le njihova gesla so nekoliko drugačna.

Preberite še:

Komentarji: