Demokratski predsedniški kandidati nad Trumpa in Elizabeth Warren

New York – Četrto soočenje demokratskih predsedniških kandidatov v organizaciji New York Timesa in CNN je bilo najštevilnejše doslej, v Westervillu (Ohio) se je pomerilo kar dvanajst nadobudnih izzivalcev republikanskega predsednika Donalda Trumpa. Položaj favoritov Joeja Bidna, Elizabeth Warren in Bernieja Sandersa pa se hitro spreminja, zato nove možnosti zase vidijo senatorka iz Kalifornije Kamala Harris, župan mesta South Bend Pete Buttigieg, nekdanji minister Julián Castro, senatorka iz Minnesote Amy Klobuchar, njen kolega iz New Jerseyja Cory Booker, člana kongresnega predstavniškega doma Beto O'Rourke iz Teksasa in Tulsi Gabbard s Havajev, poslovnež Andrew Yang ter aktivistični milijarder Tom Steyer.

Večina demokratskih kandidatov je prepričanih, da je republikanski predsednik Donald Trump v Ukrajini in drugje prekršil zakone ter si zato zasluži razrešitev, po umiku ameriških vojakov s severovzhoda Sirije pa so ostro napadli tudi njegovo zunanjo politiko. Tam nismo bili zaradi človekoljubnih razlogov, ampak smo se spopadali z Islamsko državo, so poudarjali v strahu, da se bo teroristična organizacija zdaj spet okrepila. Obsojali so okrepitev Rusije, Kitajske in Irana v svetu ter Trumpov zaničujoči odnos do zaveznikov ne le v Siriji, ampak tudi drugod. Ustanovni očetje ZDA so predvideli popolnoma skorumpiranega predsednika in zato tudi postopek za njegovo razrešitev, je obsojala Kamala Harris, ki kot nekdanja tožilka celo verjame, da je Trump že priznal svoje zločine in bo postopek proti njemu hiter.





»Imamo ustavno dolžnost, da razrešimo predsednika, ki svoje interese postavlja pred interese Američanov,« je dodala senatorka iz Minnesote slovenskih korenin Amy Klobuchar, ki velja za bolj sredinsko političarko in bi zato lahko morda pridobila zaradi težav nekdanjega podpredsednika Joeja Bidna. Visoki politik v administraciji zadnjega demokratskega predsednika Baracka Obame Joe Biden se mora zagovarjati zaradi svojega in sinovega delovanja v Ukrajini, na Kitajskem in drugje. Hunter Biden je v času pomembnega očetovega vpliva nad ameriško zunanjo politiko tam služil veliko denarja, in čeprav je v televizijskem intervjuju priznal le slabo presojo, ne pa tudi napak, se je prejšnje prepričljivo vodstvo 76-letnega demokratskega veterana pred drugimi vodilnimi tekmeci zmanjšalo ali celo izginilo.



Drugi favorit, 78-letni vermontski senator Bernie Sanders, je pred kratkim preživel srčni napad, in čeprav je v Westervillu brez težav več ur stal na odru, je tudi to pripomoglo k spremenjeni dinamiki tokratnega soočenja demokratskih predsedniških kandidatov. Če so prej vsi napadali Bidna, si je zdaj največ očitkov prislužila senatorka iz Massachusettsa Elizabeth Warren, ki je na raziskavah javnega mnenja vse bolj v ospredju. Sanders je njene predloge reforme zdravstvenega zavarovanja imenoval bleda različica njegovega zavzemanja za razširitev zavarovanja za starejše Medicare na vse Američane, Warrenova pa je morala zavračati tudi očitke, da bo s svojimi velikopoteznimi in za ameriške razmere zelo levičarskimi reformami obremenila srednji razred.

Tako je, če se bojuješ, je bila do svojih kolegov graciozna sedemdesetletna senatorka, ki zagotavlja, da bo pošteno obdavčila le velike korporacije ter najpremožnejšo desetino prebivalstva: gospodinjstva z več kot petdeset milijoni dolarjev premoženja bi morala po njenem na vsak dolar nad to vsoto državi odstopiti dva centa, milijarderji še nekaj več, in Warrenova verjame, da bi s tem plačali vse, od univerzalnega otroškega varstva do brezplačnega študija. Senatorka pa se v zadnjem obdobju še posebej spopada s Facebookovim Markom Zuckerbergom ter drugimi prvaki ameriške tehnologije in gospodarstva, kolegico iz Massachusettsa pa tudi Amy Klobuchar iz Minnesote obtožuje, da ni popolnoma odkrita do tistih, ki bodo zaradi nje dobili dodatno pošto iz davčnih uradov.



»Nihče na tem odru ne ščiti milijarderjev, ne ščiti jih niti tukaj navzoči milijarder,« je Klobucharjeva s prstom na vročega zagovornika Trumpove razrešitve Toma Steyerja zagovarjala drugačne predloge od tistih, ki jih predstavlja Warrenova. Političarka slovenskih korenin pa med sedanjimi predsedniškimi kandidati svoje stranke velja za bolj zmerno in se tudi sicer ne more pohvaliti z veliko podporo demokratskih volivcev. Nekaj večji del te je vsaj doslej užival župan Buttigieg, ki tudi upa na izboljšanje. Warrenova se mora namreč zagovarjati zaradi nekaterih bolj dvomljivih izjav in kritiki še posebej izprašujejo njeno trditev, da je morala v preteklosti učiteljsko delovno mesto zapustiti zaradi nosečnosti. Zato še vedno ni jasno, kdo se bo lahko spopadel s Trumpom, ki se je vsaj doslej kljub vsem aferam lahko pohvalil s trdnim jedrom zvestih volivcev. Nekateri ne izključujejo niti pojava novih kandidatov, kot so nekdanji newyorški župan Michael Bloomberg ali celo prejšnja predsedniška kandidatka Hillary Clinton.

Sedanji demokratski predsedniški kandidati so zagovarjali tudi večji nadzor nad prodajo orožja in prepoved najbolj ubijalskega orožja, pravico žensk do prekinitve nosečnosti, nižje cene zdravil in druge levosredinske teme, s štirimi ženskami, istim številom politikov temnejše barve kože, odkrito istospolno usmerjenim županom in več kandidati visoke starosti pa so poskrbeli za veliko raznolikost. Zvezna država Ohio, kjer je potekalo tokratno demokratsko soočenje, velja za še posebej pomemben termometer ameriške politične temperature, saj so tamkajšnji volivci »zadeli« veliko večino dosedanjih zmagovalcev za Belo hišo. Zaradi propada industrijske proizvodnje in s tem povezane brezposelnosti jih je na volitvah 2016 veliko podprlo Donalda Trumpa.