Demonstracije proti »verskim vojnam na nemških tleh«

Berlin - Ponedeljkove nočne demonstracije proti islamizaciji­ Nemčije in Evrope, ki v vzhodnonemškem Dresdnu potekajo od sredine oktobra, so ta ­teden privabile že 10.000 ljudi.

Ob ponedeljkovih večerih v Dresdnu bel Volkswagnov kombi spremenijo v premični govorniški oder, nanj postavijo nekaj zvočnikov in oče gibanja Patriotski Evropejci proti islamizaciji Zahoda (Pegida) Lutz Bachmann se začne zavzemati za »nenasilno združevanje proti verskim vojnam na nemških tleh«. Sodobni komunikacijski mediji hitro povečujejo množico privržencev in odkar so ustanovili svojo spletno stran, jo je všečkalo že 30.000 ljudi. Tradicionalne politične stranke se lahko pohvalijo z desetkrat manjšo spletno naklonjenostjo državljanov, podružnice Pegide pa so že ustanovili v Kasslu, Düsseldorfu, Bochumu, Münchnu, Würzburgu, Rostocku, Bonnu in še kje.

»Razpihujejo predsodke«

Pegida po svoje nadaljuje delovanje skupine Huligani proti salafistom (HoGeSa), ki je pretresala Nemčijo v minulih mesecih, a veliko bližje običajnim državljanom, ki se nimajo za skrajneže - in zato morda še bolj skrbi notranje ministre nemških dežel. »S sovraštvom do tujcev in protiislamsko agitacijo razpihujejo tudi predsodke in strahove,« verjame porenski predsednik konference nemških notranjih ministrov Ralf Jäger, ki je moral v ponedeljek opazovati demonstracije tudi v svoji deželi.

V Düsseldorfu se je sicer zbralo »le« 400 protiislamskih demonstrantov, zato pa trikrat več protidemonstrantov, in tudi v Dresdnu je bilo protidemonstrantov le tisoč manj od demonstrantov, a je videti, da pri tako vnetljivih družbenih dilemah danes nihče ne more več čakati s prekrižanimi rokami. 41-letni Bachmann pravi, da se je odločil za demonstracije po »groznih dogodkih v Hamburgu in Celleju«, ko so se v zatočiščih za priseljence zaradi bojev v sirskem obmejnem mestu Kobani spopadli kurdski in salafistični azilanti. 
Z zahtevo po omejitvi azila Patriotski Evropejci proti islamizaciji Zahoda pridobivajo tudi pozornost mnogih državljanov, ki verjamejo, da je v Nemčiji že zdaj preveč ­tujcev.

Nemške katoliške cerkve, judovske in islamske organizacije, študentske in univerzitetne skupine, zveza »Dresden brez nacizma« in drugi, ki organizirajo protidemonstracije, se bojijo, da lahko takšne demonstracije skozi zadnja vrata prinesejo tudi spodžiganje sovraštva do vseh drugačnih, do Evrope, sredinskih političnih gibanj in še marsičesa. Še posebej v novih nemških deželah, ki so desetletja trpele pod komunistično diktaturo, je videti močno naklonjenost neonacističnim in drugim skrajnim organizacijam. Večina priseljencev v Nemčijo je že zdaj muslimanske vere in moškega spola, krize na Bližnjem vzhodu pa obljubljajo še večji pritok ljudi s tega območja v Evropo ter zlasti v Nemčijo, ki je med najbolj zaželenimi cilji ­imigrantov.

Hitro naraščanje priseljevanja vse bolj skrbi tudi nekatere politične stranke. Bavarska CSU, ki sovlada tudi v Berlinu, je v minulih dneh razburila z zahtevo, naj priseljenci tudi doma govorijo nemško. »To je pa res bedarija, ali bomo torej v kuhinje namestili videokamere?« je časopis Süddeutsche Zeitung navajal sicer dvomljivega pooblaščenca za integracijo bavarske vlade Martina Neumeyerja, a dodal, da je »turški Martin« v svoji stranki v manjšini. Strokovnjaki verjamejo, da tako radikalni predlogi ne pripomorejo k boljši integraciji priseljenskih družin in še posebej njihovih otrok, sami raje predlagajo zgodnje vključevanje v otroške vrtce in druge skupine, ki lahko otrokom pomagajo premagati družinske pomanjkljivosti.

Visoki politik turškega rodu Cem Özdemir je dejal, da ni problem jezik, ampak dejstvo, da tem otrokom doma ne prisluhnejo dovolj, pomoč priseljenskim družinam pa da je dolgotrajna in obsežna, predvsem pa ne prinaša veliko političnih točk in pomiritve tistim, ki hočejo hitre in drastične rezultate. Zaradi velikega razburjenja so zdaj tudi bavarski politiki zmanjšali­ zahteve, priseljence bodo zdaj le spodbujali, naj v vsakdanjem življenju uporabljajo nemščino. Razprav o tem, kaj storiti s čedalje večjim navalom prišlekov, tudi v Nemčiji zagotovo še ni konec.