Deset let po Arafatovi smrti med Palestinci in Izraelci napeto

Gaza − Deset let po nenadni smrti Jaserja Arafata, človeka, ki je postal ikona boja za palestinsko neodvisnost, in več kot dvajset let po podpisu mirovnega sporazuma v Oslu je na Bližnjem vzhodu država Palestina še vedno zgolj obris brez trdnih meja, mir pa že dolgo ne tako oddaljen kot v zadnjih nekaj mesecih in tednih.

Slovesnosti ob obletnici smrti ustanovitelja palestinskega gibanja Fatah, ki je leta 1974 pred generalno skupščin ZN nastopil s pištolo v eni in oljčno vejico v drugi roki ter mednarodno skupnost pozval, naj ne dovoli, »da mu oljčna vejica spolzi z rok«, bodo potekale v vse bolj naelektrenem ozračju med Izraelci in Palestinci. A zdi se, da je po propadu zadnjih mirovnih pogajanj aprila letos oljčno vejico poteptalo orožje. Ugrabitvi in smrti treh izraelskih najstnikov in pozneje brutalnemu maščevalnemu umoru palestinskega najstnika je v poletnih mesecih sledil izraelski napad na Gazo, v katerih je bil ubitih več kot 2200 Palestincev.

Na muhi izraelskih sil so se znašli tudi objekti Združenih narodov, med njimi šole, kamor so se zatekli palestinski begunci. Kljub pozivom mednarodne skupnosti je izraelska vlada še naprej napadala civilne cilje, češ da je Hamas objekte izkoriščal za napade na Izrael. Ali so bili napadi upravičeni ali ne, bo zdaj ugotavljala posebna preiskovalna skupina, ki jo je v ponedeljek imenoval generalni sekretar ZN Ban Ki Mun. Ta je že med zadnjim obiskom v Gazi napade na šole označil za »moralno sramoto«.

Olje na ogenj

Napetost v vzhodnem Jeruzalemu po umoru palestinskega najstnika tudi mesece pozneje še ni popustila, pred tedni pa je olje na ogenj prilil še verski spor. Skrajne judovske organizacije zahtevajo pravico do molitve na območju mošeje Al Aksa oziroma Tempeljskem griču, čemur muslimani ostro nasprotujejo. V skladu z zdajšnjimi pravili nemuslimani sicer lahko obiščejo območje, a židovski verniki tam ne smejo moliti.

Nasilje se je iz Jeruzalema razširilo ta konec tedna, ko so izraelske varnostne sile med rutinsko množično aretacijo ubile 22-letnega arabskega Izraelca. V ponedeljek je na ulicah Tel Aviva umrl 20-letni izraelski vojak, ki ga je zabodel palestinski najstnik. Nekaj ur pozneje je palestinski napadalec nedaleč od judovskega naselja Alon Švut na Zahodnem bregu zabodel še tri Izraelce, 25-letna ženska je za posledicami napada umrla.

Združena levica poziva k priznanju neodvisne Palestine

Današnja slovesnost ob obletnici smrti Nobelovega nagrajenca za mir bo tako potekala v vzdušju še vedno globokega razkola tako med Izraelci in Palestinci kot tudi med palestinskima gibanjema Fatah in Hamas. Vlada narodne enotnosti rivalski gibanji, ki sta si razdelili Zahodni breg in Gazo, očitno ni povezala dovolj, da bi se prvič v zgodovini skupaj poklonili spominu na Arafata. Zaradi napada na predstavnike Fataha v Gazi so namreč spominske slovesnosti na okupiranem območju odpovedali.  

Desetletje pod vodstvom Mahmuda Abasa, ki je nasledil Arafata, je Palestincem, čeprav niso dobili bitke, vendarle prineslo manjše zmage. Pred dvema letoma je generalna skupščina ZN z veliko večino potrdila palestinsko državnost. Proti je glasovalo devet držav, 40 se jih je vzdržalo, med njimi tudi Slovenija. A stranka Združena levica zdaj Slovenijo poziva, naj sledi zgledu držav, ki so priznale Palestino. Nazadnje se je za ta korak odločila Švedska, ki je neodvisnost palestinske države priznala pred slabima dvema tednoma. Združena levica je za ta namen za danes sklicala tudi nujno sejo Odbora za zunanjo politiko.