Dialog o lipicancih

Slovenija in Avstrija bosta naslednje leto posvetili »tematskim dialogom« o medsebojnih odnosih.

Objavljeno
07. november 2018 17.00
Posodobljeno
07. november 2018 17.12
Mira Cerarja je na Dunaju sprejela avstrijska zunanja ministrica Karin Kneissl. Fotografija je simbolična. FOTO: REUTERS/Leonhard Foeger
Novi slovenski zunanji minister Miro Cerar je danes na svojem prvem delovnem obisku v tujini. Srečal se je s kolegico iz severne sosede Karin Kneissl, s katero se je pogovarjal o »zelo dobrih« sosedskih odnosih med državama, hkrati pa sta se dogovorila za skupno sodelovanje v Siriji, kjer bo slovenska ustanova ITF lahko uporabila izkušnje v deminiranju iz Bosne in Hercegovine. Cerar je povedal, da se nista izognila tudi nekaterim problematičnim vprašanjem, kakor je »utemeljeno pričakovanje« slovenske narodne skupnosti v Avstriji, da ji bo zvezna vlada povečala podporo, ki je že vrsto let ista. »Res je, ta se že 20 let ni spremenila, zato se bom s sodelavci posvetovala, kaj lahko naredimo,« je povedala gostiteljica.

Ministra sta se dogovorila, da bosta državi naslednje leto pripravili »tematsko leto« o sosedskem dialogu, na srečanjih pa bo tekla beseda tudi o takšnih vprašanjih, kakor so lipicanci. Ena od težav v odnosih med Avstrijo in Slovenijo je tudi odločitev Dunaja, da delavcem iz sosednjih (beri: vzhodnih) držav Evropske unije ne bodo več izplačevali enakih otroških dodatkov kakor lastnim državljanom. Cerar je po srečanju diplomatsko dejal, da Ljubljana pričakuje in čaka, da bo o tem razsodila evropska komisija. Ministra sta povedala še, da se zavzemata za širitev Unije na zahodni Balkan, gostiteljica pa je ponovila svojo podporo Sloveniji v arbitražnem sporu s Hrvaško. Dejala je, da sta oba s Cerarjem pravnika, ki jima je »vladavina prava« sveta.
 

Dolga pot do Marakeša


Ena od tem srečanja je bil tudi problem migracije. To vprašanje ni pereče le zaradi avstrijske »zapore« svoje južne schengenske meje, ki je po Cerarjevih besedah povsem neupravičena. Avstrijske novinarje je zanimalo tudi to, ali v Sloveniji res razmišljajo o tem, da bi se tako kot v Avstriji odpovedali podpisu globalnega sporazuma o varni, urejeni in zakoniti migraciji, ki so ga julija že odobrile vse članice Združenih narodov (z izjemo ZDA), sprejeli pa naj bi ga na posebni konferenci 10. in 11. decembra v Marakešu. »Ta odločitev avstrijske vlade nas je presenetila,« je priznal Cerar, ki pa je bil zadovoljen, da je »iz prve roke« izvedel razloge za to dejanje. Te bo doma predstavil novi vladajoči koaliciji, ki bo morala ponovno premisliti, kakšno je njeno stališče do tega vprašanja po tem, ko sta se kar dve sosednji državi odločili, da bosta iz sporazuma izstopili.

Ko je konec prejšnjega meseca avstrijski »njet« obelodanil avstrijski kancler Sebastian Kurz, je izjavil, da sporazum briše meje med »zakonitimi« begunci in »nezakonitimi« migranti. Podpredsednik vlade Heinz-Christian Strache pa je za časnik Standard povedal, da »migracija ni in ne sme postati človekova pravica«. »Avstrija bo sama odločala, kdo se bo vanjo priselil,« je dodal. V Bruslju so odločitev severne sosede ostro kritizirali, ne le zato, ker kot trenutno predsedujoča Evropski uniji daje slab zgled ostalim, temveč zlasti zato, ker je prav ona odigrala »izjemno konstruktivno« vlogo v pogajanjih med sprejemanjem 31-stranskega dokumenta.

image
Slovenski zunanji minister Miro Cerar. FOTO: Voranc Vogel

 

Asteriks in Obeliks proti Sorosevemu načrtu


A Avstrija ni edina »črna ovca« na stari celini. Iz Budimpešte so že prej sporočili, da sporazuma, ki po besedah madžarskega premiera Viktorja Orbána izgleda, kot da bi bil prepisan iz »Sorosevega načrta«, ne bodo podpisali, madžarski zunanji minister Péter Szijjártó, ki je bil danes tudi gost avstrijske zunanje ministrice, pa je konec prejšnjega tedna v pismu generalni skupščini ZN zapisal, da za njegovo državo ne bo zavezujoč tudi, če ga bodo decembra sprejeli. Podobno razmišlja tudi češki premier Andrej Babiš, ki Evropo dojema kot »galsko vasico Asteriksa in Obeliksa«, ki mora ubraniti svoje meje, življenjski stil, tradicijo in kulturo. »Ne maram tega sporazuma. Ni jasno opredeljen in omogoča zlorabe,« je povedal pred dnevi. Podobni signali prihajajo prav tako iz Varšave, kjer je poljski notranji minister Joachim Brudziński izjavil, da bo vladi »zaradi varnostnih razlogov« priporočil, naj se umakne iz sporazuma, premier Mateusz Morawiecki pa je povedal, da je »zelo verjetno«, da ga njegova država ne bo podpisala. Karavani nasprotnikov pa se je priključila tudi hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović, ki je svojim volivcem »zagotovila«, da tega sporazuma nikakor ne bo podpisala.

Posebna predstavnica za mednarodno migracijo pri Združenih narodih Louise Arbour je razloge za nasprotovanje sporazumu, ki so jih najprej navajali v državah višegrajske četverice, zdaj pa jih ponavljajo tudi na Dunaju, označila za »bizarne« in »napačne«. Po njenih besedah je dogovor neobvezujoč in ne posega v suverenost držav, v njem pa nikakor ni nikjer zapisano, da migracija postaja človekova pravica, kakor se bojijo v Avstriji. »To je prišlo od nikoder. Tega ni nikjer v dokumentu,« je pred dnevi izjavila nekdanja visoka komisarka ZN za človekove pravice in glavna tožilka na mednarodnih tribunalih za nekdanjo Jugoslavijo in Rvando. Po njenih besedah je obžalovanja vredno, da se države odpovedujejo sporazumu po tem, ko se je o njem uspeli dogovoriti celotni ZN, Avstrija, ki je aktivno sodelovala pri pogajanjih, pa bi morala biti z njim zadovoljna, saj bi lahko že prej izrazila vse pomisleke. Kakor pravi Arbourjeva, sporazum nikakor ne spodbuja migracije, temveč zgolj ureja in poskuša celo zmanjšati nekaj, kar se dogaja od nekdaj in bo tudi za vedno z nami, a je zdaj »nevarno, kaotično in nezakonito«.