"Diktatura večine" v romunskem parlamentu
Zaporni kazni se bo izognilo okoli 2100 ljudi, ki so bili obtoženi kaznivega dejanja zlorabe položaja.
Odpri galerijo
Prvak socialdemokratov (PSD) Livio Dragnea ima vodilno vlogo pri omejevanju boja proti korupciji. FOTO: Vadim Ghirda/AP
Romunski predsednik Klaus Iohannis je napovedal ustavno presojo zakona, ki je omilil protikorupcijska pravila v državi. V skladu z novim zakonom se bo zaporni kazni izognilo okoli 2100 ljudi, ki so bili od leta 2015 obtoženi kaznivega dejanja zlorabe položaja.
Romunski parlament je sprejel zakonska dopolnila, ki bodo številnim poslancem omogočila, da se bodo izognili sodnim postopkom zaradi obtožb korupcije. Novi zakon delno dekriminalizira zlorabo položaja, ki bo kaznovana samo v primeru, če bo posameznik pridobil korist zase ali za člana svoje družine, ne pa več za tretjo osebo ali pravno osebo. Zakon znižuje tudi zaporno kazen za zlorabo oblasti s sedmih na pet let. V skladu z zakonom bodo že obsojeni oproščeni, postopke, ki so v teku, pa bo generalno tožilstvo opustilo.
To velja tudi za vodjo vladajočih socialdemokratov (PSD) Livia Dragnea, ki ga je vrhovno sodišče je junija obsodilo zaradi zlorabe položaja na tri leta in pol zapora. Dragneo so obsodili zlorabe položaja, ker je bil kot vodja romunske regije Teleorman soodgovoren za fiktivne zaposlitve pri uradu za mladino. Fiktivna uslužbenca sta od leta 2006 do 2013 prejemala plačo, čeprav sta v resnici delala za PSD. V isti kazenski zadevi je sodišče na zapor obsodilo še devet drugih oseb.
Dragnea zanika krivdo, v preteklosti pa je bil obsojen tudi zaradi nepravilnosti na volitvah, tako da ne more biti predsednik vlade. Prvak PSD skuša nadzirati vlado iz ozadja in vzpostaviti pogoje, ki bi mu omogočili, da zasede premierski stolček. V javnosti si skupaj s premierko Viorico Dancila deli vodilno vlogo v prizadevanjih romunske vlade, da bi upočasnila boj tožilstva in protikorupcijskega urada (DNA) proti korupciji.
Zakon je podprlo 167 poslancev spodnjega doma, vključno s člani PSD in koalicijskih liberalcev (ALDE), 97 pa jih je glasovalo proti. Ker ga je potrdil tudi senat, mora zakon podpisati le še predsednik države. Klaus Iohannis je glasovanje v parlamentu označil za "diktaturo večine". Kot je napovedal, bo storil vse, da zakon, ki bo, po njegovem mnenju, oslabil boj proti korupciji, ne bo začel veljati. Predsednik države je tudi ocenil, da želijo vladajoči socialdemokrati spodkopati moč pravosodja.
Pritožbo na ustavno sodišče so napovedale tudi opozicijske stranke, vendar tako Iohannis kot opozicija nimajo veliko možnosti za uspeh, ker v njem prevladujejo vladi naklonjeni sodniki. Proti vladi in spremembam kazenskega zakonika je minuli mesec protestiralo več tisoč Romunov. Protivladni protesti zaradi politike na področju boja proti korupciji so potekali tudi lani. Gre za največje množične proteste po letu 1989, ko je v Romuniji padel komunistični režim.
Romunski parlament je sprejel zakonska dopolnila, ki bodo številnim poslancem omogočila, da se bodo izognili sodnim postopkom zaradi obtožb korupcije. Novi zakon delno dekriminalizira zlorabo položaja, ki bo kaznovana samo v primeru, če bo posameznik pridobil korist zase ali za člana svoje družine, ne pa več za tretjo osebo ali pravno osebo. Zakon znižuje tudi zaporno kazen za zlorabo oblasti s sedmih na pet let. V skladu z zakonom bodo že obsojeni oproščeni, postopke, ki so v teku, pa bo generalno tožilstvo opustilo.
To velja tudi za vodjo vladajočih socialdemokratov (PSD) Livia Dragnea, ki ga je vrhovno sodišče je junija obsodilo zaradi zlorabe položaja na tri leta in pol zapora. Dragneo so obsodili zlorabe položaja, ker je bil kot vodja romunske regije Teleorman soodgovoren za fiktivne zaposlitve pri uradu za mladino. Fiktivna uslužbenca sta od leta 2006 do 2013 prejemala plačo, čeprav sta v resnici delala za PSD. V isti kazenski zadevi je sodišče na zapor obsodilo še devet drugih oseb.
Največji protesti po padcu komunizma
Dragnea zanika krivdo, v preteklosti pa je bil obsojen tudi zaradi nepravilnosti na volitvah, tako da ne more biti predsednik vlade. Prvak PSD skuša nadzirati vlado iz ozadja in vzpostaviti pogoje, ki bi mu omogočili, da zasede premierski stolček. V javnosti si skupaj s premierko Viorico Dancila deli vodilno vlogo v prizadevanjih romunske vlade, da bi upočasnila boj tožilstva in protikorupcijskega urada (DNA) proti korupciji.
Zakon je podprlo 167 poslancev spodnjega doma, vključno s člani PSD in koalicijskih liberalcev (ALDE), 97 pa jih je glasovalo proti. Ker ga je potrdil tudi senat, mora zakon podpisati le še predsednik države. Klaus Iohannis je glasovanje v parlamentu označil za "diktaturo večine". Kot je napovedal, bo storil vse, da zakon, ki bo, po njegovem mnenju, oslabil boj proti korupciji, ne bo začel veljati. Predsednik države je tudi ocenil, da želijo vladajoči socialdemokrati spodkopati moč pravosodja.
Pritožbo na ustavno sodišče so napovedale tudi opozicijske stranke, vendar tako Iohannis kot opozicija nimajo veliko možnosti za uspeh, ker v njem prevladujejo vladi naklonjeni sodniki. Proti vladi in spremembam kazenskega zakonika je minuli mesec protestiralo več tisoč Romunov. Protivladni protesti zaradi politike na področju boja proti korupciji so potekali tudi lani. Gre za največje množične proteste po letu 1989, ko je v Romuniji padel komunistični režim.
